Brdo pri Kranju - Kot je dejal Gašparovič, teh odnosov nič ne ovira, da ne bi mogli biti še boljši, zlasti na področju gospodarstva in trgovine. Tako sta predsednika govorila o možnostih sodelovanja med državama na gospodarskem področju, med drugim na področju energetike, izgradnje avtocest in turizma. Ob gospodarskih sta spregovorila še o številnih drugih aktualnih temah, med drugim o širitvi EU, o vključevanju držav Zahodnega Balkana v evroatlantske povezave in o vlogi Slovenije na tem območju.
Türk je gosta med drugim seznanil s slovensko-hrvaško pobudo za konferenco o Zahodnem Balkanu, ki bo v soboto na Brdu pri Kranju. Kot je dejal Gašparovič, igra Slovenija na območju držav nekdanje Jugoslavije kot edina članica EU veliko vlogo. Ob tem je kot dobrodošlo izpostavil omenjeno slovensko pobudo.
Dotaknil se je tudi razmer na Zahodnem Balkanu in menil, da je ta regija do določene mere tista, ki določa mir v Evropi. Težave, ki se nahajajo na tem območju, zrcalijo tudi politiko in težave Evrope.
Kot je o vlogi Bratislave na tem območju menil Türk, Slovaška za vstop na Zahodni Balkan ne potrebuje Slovenije. Slovaška je že tam s svojo diplomatsko, politično in gospodarsko prisotnostjo. Pač pa državi druga drugo potrebujeta za posvetovanja o prihodnosti Zahodnega Balkana v okviru Evrope. Ta posvetovanja so pomembna, saj moramo v Sloveniji bolje razumeti poglede "naših prijateljev" iz Srednje Evrope. "Mi smo kot Slovenija, kot država del Srednje Evrope in smo tudi del Balkana," je dodal slovenski predsednik.
Kot je nadaljeval, gre tudi za to, da se navadimo videti celoten prostor od Baltika do Jadranskega morja v njegovi povezanosti. Tu imamo veliko prihodnost, Evropa brez tega dela ni popolna. "S tega stališča je ravno vstopanje balkanskih držav v Evropsko unijo še preostali del tega velikega programa širitve, ki doslej ni bil izveden in kjer razumemo, da mora vsaka kandidatka izpolniti pogoje," je pristavil Türk.
Po njegovih besedah imata Slovenija in Slovaška skupne poglede na EU, njen razvoj in njena partnerstva. V tem kontekstu je slovenski predsednik izpostavil potrebo, da se v okviru EU slišijo vsi glasovi, tudi glasovi manjših držav članic.
Predsednika sta tako spregovorila tudi o krepitvi dialoga med Višegrajsko skupino in Slovenijo. Po besedah Gašparoviča Višegrajska skupina ima svojo prihodnost. Türk pa je menil, da gleda Slovenija na svoje okolje v EU "z izrazitim pričakovanjem", da se bodo tu razvijala nova partnerstva.
Pomemben del obiska slovaškega gosta predstavlja gospodarsko sodelovanje. Predsednika sta se tako v nadaljevanju na Brdu pri Kranju udeležila slovensko-slovaške poslovne konference, na kateri približno 30 gospodarstvenikov iz obeh držav išče nove možnosti sodelovanja. V tej luči bo potekal tudi torkov obisk slovaškega predsednika v Luki Koper.
Kot je danes ocenil predsednik Türk, sta Slovenija in Slovaška komplementarni državi in gospodarstvi. Dosegli sta visoko raven trgovinske menjave, ki je v letu 2008 znašala blizu 700 milijonov evrov.
Obe državi se sicer še vedno soočata s posledicami krize, a je ta lahko po besedah Gašparoviča pobuda za še bolj intenzivno sodelovanje.
Slovaška in slovenska gospodarska zbornica v sodelovanju vidita hitrejši izhod iz krize
Slovenija in Slovaška imata komplementarni gospodarstvi, s sodelovanjem pa bi lahko pripomogli k hitrejšemu gospodarskemu okrevanju, sta udeležencem slovensko-slovaškega gospodarskega foruma na Brdu pri Kranju sporočila generalni sekretar Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič in njegov slovaški kolega Martin Hrivik.
Po Hribar Miličevih besedah Slovenija že kaže prve znake okrevanja, čeprav nekateri o tem še nočejo javno govoriti. Med komplementarnimi področji je izpostavil Luko Koper na slovenski strani in slovaške dobre izkušnje s tujimi vlagatelji, ob koncu pa je najavil še eno podobno konferenco v Bratislavi.
Hrivik je uvodoma spomnil na podobni zgodbi o uspehu - obe državi sta v nekaj letih po osamosvojitvi postali članici Evropske unije in del območja evra. Prav skupne integracije pa po njegovem še bolj spodbujajo bilateralne odnose med obema državama.
Gašparovič o Zahodnem Balkanu
Gašparovič se je srečal tudi s predsednikom državnega zbora
Pavlom Gantarjem, premierom
Borutom Pahorjem in ljubljanskim županom
Zoranom Jankovićem. Kot so sporočili iz DZ, je Gantar v pogovoru izpostavil zelo dobre odnose med državama na vseh področjih, pri tem pa še posebej pohvalil intenzivno sodelovanje med parlamentoma.
Gašparovič je med drugim izrazil prepričanje, da imajo nacionalni parlamenti zelo pomembno vlogo, še posebej po sprejetju Lizbonske pogodbe. Kot je ocenil, ima "Evropski parlament bistveno vlogo, vendar pa nacionalni parlamenti ne smejo imeti drugorazredne", in tudi zato je pomembno, da med seboj čim bolj sodelujejo.
Spregovorila sta še o bližnji mednarodni konferenci o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju, ki je po besedah slovaškega predsednika zelo dobra ideja, saj "predstavlja pot omenjene regije k miru, sodelovanju in gospodarski rasti", so sporočili iz DZ.
Pahor se je medtem Gašparoviču med drugim zahvalil za podporo Slovaške pri organizaciji konference o Zahodnem Balkanu. Slovenski premier in slovaški predsednik sta se tudi strinjala, da morajo države te regije postati članice Evropske unije, saj se bodo na ta način razmere na Balkanu stabilizirale, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.