Ma. J./Mo. B.
Jeruzalem - Združene države Amerike so zaradi načrtovane gradnje novih stanovanj v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu povečale pritiske na Izrael, in to kljub opravičilu izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, da je bil trenutek, v katerem je Izrael objavil napoved, neprimeren. Izrael je namreč prejšnji teden, le malo pred obiskom ameriškega podpredsednika Joeja Bidena, napovedal, da bo v Vzhodnem Jeruzalemu zgradil še 1600 stanovanj.
Izraelski časnik Haaretz tako poroča, da je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton izraelskemu premieru Benjaminu Netanjahuju že izročila seznam zahtev, s pomočjo katerih bi se izboljšali napeti odnosi z ZDA. Haaretz poroča, da je Clinotona seznam zahtev Netanjahuju predstavila med petkovim telefonskim pogovorom, med katerim je zahtevala tudi uradno pojasnilo, ali je bila napovedana gradnja »birokratska napaka ali pa načrtno dejanje, izvedeno s političnimi nameni«. Clintova je poleg tega zahtevala tudi uradno zagotovilo, da se bosta sprti strani med pogajanji pogovarjali o vseh bistvenih zadevah, med njimi o mejah, statusu Jeruzalema, beguncih in novogradnjah.
Sicer pa je odločitev izraelskega notranjega ministrstva o novogradnjah presenetila tudi Netanjahuja, ki pa se je že opravičil za neprimeren trenutek, v katerem je informacija prišla na plan. Kljub temu pa je premier Netanjahu napovedal, da bo Izrael z gradnjo naselij v Vzhodnem Jeruzalemu nadaljevali. "Gradnja v Jeruzalemu se bo nadaljevala, tako kot se je preteklih 42 let," je dejal premier.
Odnosi med ZDA in Izraelom v najhujši krizi v zadnjih 35 letih?
Medtem pa je izraelski ambasador v ZDA Michael Oren sporočil, da so se zaradi zgoraj omenjenih napovedanih novogradenj odnosi med Izraelom in Združenimi državami Amerike znašli v najhujši krizi v zadnjih 35 letih.
Po poročanju britanskega BBC-ja so bili odnosi med ZDA in Izraelom zadnjič tako napeti leta 1975, ko je tedanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger od izraelskega premiera Yitzhaka Rabina zahteval, naj deloma umakne svoje vojaške sile s Sinajskega polotoka, kjer je bila izraelska vojska nameščena vse od šestdnevne vojne leta 1967.
Višji politični svetovalec ameriškega predsednika Baracka Obame David Axelrod pa je v nedeljo dejal, da so izraelski načrti o novogradnji »uničujoči« za mirovna pogajanja, poleg tega pa je čas, v katerem so izraelske oblasti sporočile novico, označil za žalitev Združenih držav Amerike, saj je ameriški podpredsednik Joe Biden le nekaj ur pred tem poudaril, kako blizu sta si državi, nato pa odpotoval na Bližnji vzhod, z namenom, da bi pomagal pospešiti mirovni proces.
Gradnjo naselji obsoja tudi EU
Evropska predstavnica za zunanje zadeve Catherine Ashton je danes ob začetku turneje po Bližnjem vzhodu dejala, da odločitev Izraela "ogroža" neposredne mirovne pogovore med Izraelom in Palestino.
"Zadnja odločitev Izraela, da zgradi nova naselja v Vzhodne Jeruzalemu je ogrozila in spodkopala poskusni sporazum o začetku sosedskih pogajanj," je dejal podpredsednica evropske komisije. "Stališče EU o naseljih je jasno. Naselja so nezakonita in predstavljajo oviro miru ter grožnjo, da bo nov dvostranskih dogovor nemogoč," je še dejala Ashtonova.
Kljub temu pa Ashtonova meni, da je dogovor med Palestino in Izraelom mogoč. "Mir je potreben, nujen in dosegljiv. Tu sem zato, da v imenu Evropske unije popolnoma podprem ta cilj," je še dodala.
Ashtonova je sicer s turnejo začela v Egiptu, obiskala pa bo tudi Izrael, Jordanijo, Libanon ter Palestinska ozemlja ter Sirijo. Po turneji se bo udeležila srečanja bližnjevzhodnega kvarteta v Moskvi.