Ljubljana - Mandatno-imunitetna komisija državnega zbora na današnji seji, zaprti za javnost, odloča o morebitni podelitvi poslanske imunitete poslancu SNS Srečku Prijatelju. Poslanec je zaradi sumov storitve več kaznivih dejanj in nevarnosti vplivanja na priče od nedelje v priporu, ki naj bi trajal mesec dni. Komisija je namreč na podlagi poslovnika zbora pristojna, da obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto poslancev in obvešča zbor o primerih, ki imajo za posledico prenehanje poslančevega mandata. Prijatelj se sicer na poslansko imuniteto ne sklicuje.

Zakon o poslancih v svojem 9. členu kot enega od razlogov za prenehanje poslanskega mandata določa tudi okoliščino, ko je poslanec s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Hkrati pa isti člen še določa, da poslancu mandat tudi v takem primeru ne preneha, če državni zbor sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. Predsednik komisije Dušan Kumer (SD) pravi, da državni zbor nikakor ne bo presojal poslančeve morebitne krivde, ampak se bo do vprašanja imunitete opredelil le z vidika delovanja državnega zbora. Ta namreč z enim poslancem manj deluje okrnjeno, je še dejal.

Pravni strokovnjak Miro Cerar pravi, da se po ustavi poslanec lahko sklicuje na imuniteto, ko gre za pripor ali začetek kazenskega postopka zoper njega - razen če gre za hudo kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen nad pet let. V primeru izsiljevanja je zagrožena kazen do osem let zapora, v primeru nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivi pa do deset let zapora. V vsakem primeru mora biti obveščen državni zbor. Poslanci na predlog mandatno-imunitetne komisije odločajo o podelitvi imunitete in jo lahko podelijo tudi poslancu, ki se nanjo sploh ne sklicuje. Imuniteta, kot pravi Cerar, namreč ni predvidena kot privilegij poslanca v njegovo osebno korist, ampak je to privilegij poslanca v korist nemotenega dela parlamenta.

Prijatelj lahko izgubi poslanski mandat le, če bi bil s pravnomočno sodbo sodišča spoznan za krivega kaznivega dejanja, kjer je predpisana kazen nad šest mesecev zapora, s čimer bi mu avtomatsko prenehala funkcija poslanca, še opozarja Cerar. Pri tem dodaja, da če bi se Prijatelj skliceval na poslansko imuniteto in bi jo državni zbor priznal, bi se kazenski postopek ustavil oziroma se sploh ne bi nikoli začel.

Cerar je izrazil dvom, da bi zbor izglasoval priznanje imunitete, saj bi to bilo v tem konkretnem primeru nepredstavljivo. Povedal je še, da državni zbor, kljub temu da ga na podlagi ustave sestavlja 90 poslancev, vsaj kar zadeva pravnoformalne okvire, deluje normalno.

Iz torkove tiskane izdaje Dela