Okoljski minister Roko Žarnič je danes v Bruslju povedal, da bo za Slovenijo "dokaj naporno" doseči cilj 20-odstotnega zmanjšanja izpustov do leta 2020.

Bruselj  - Okoljski minister Roko Žarnič je danes v Bruslju povedal, da bo za Slovenijo "dokaj naporno" doseči cilj 20-odstotnega zmanjšanja izpustov do leta 2020. Tako je odgovoril na vprašanje, ali bi morala EU cilj zmanjšanja izpustov do leta 2020 brezpogojno zvišati z 20 na 30 odstotkov, k čemur jo pozivajo okoljevarstvene organizacije.

"Bojim se, da bo treba najprej ostati na realnih tleh pri 20 odstotkih, potem si želeti 30 odstotkov in sanjati o 40 odstotkih. Osebno mislim, da je 20 realnost, 30 pa cilj in želja," je dejal. Na vprašanje, kaj bi zvišanje cilja z 20 na 30 odstotkov pomenilo za Slovenijo, pa je odgovoril, da predvsem "dodatne stroške".

"Zelo bom zadovoljen, če bo Slovenija dosledno dosegla cilj 20-odstotnega znižanja in potem za kake odstotke še dvigovala, ne morem reči pa do kam," je še povedal minister in spomnil na "vse zgodbe okoli možnih kaznih" in na to, da velik delež izpustov v Sloveniji predstavljajo avtomobilski izpusti, ki jih bo težko omejiti.

Zmanjšanje toplogrednih izpustov je eden od elementov mednarodnega globalnega podnebnega dogovora, glede katerega se države lani decembra v Koebenhavnu niso uspele dogovoriti. EU je pri tem deležna kritik, ker ni brezpogojno napovedala, da bo sama svoj že opredeljen cilj 20-odstotnega zmanjšanja zvišala na 30-odstotnega.

Drug element je finančna pomoč državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam. Mehiški minister za okolje Juan Rafael Elvira Quesada, čigar država gosti mednarodno podnebno konferenco konec leta v Cancunu, je danes v Bruslju evropske voditelje pozval, naj udejanjijo obljubljeno finančno pomoč.

EU je lani decembra sprejela odločitev, da je v letih 2010-2012 pripravljena zagotoviti 7,2 milijarde evrov v ta namen. Sprostitev tega denarja bi bila po mnenju mehiškega ministra pomemben signal državam v razvoju pred Cancunom. "Najmanjše, predvsem otoške države, čakajo na ta denar," je opozoril in poudaril tudi potrebo po dogovoru o dolgoročni pomoči.

Mehiški minister je bil danes tudi zelo previden glede tega, ali bo mednarodni skupnosti konec leta v Cancunu uspelo doseči zavezujoč podnebni dogovor, kar jim je spodletelo lani v Koebenhavnu. "Prizadevamo si za izvedljive cilje," je poudaril in opozoril, da je treba nadaljevati s Kjotskim sporazumom, dokler ne bo novega zavezujočega globalnega dogovora.

Minister Žarnič pa je na vprašanje, ali v Cancunu pričakuje zavezujoč dogovor, odgovoril, da je "to ena velikih dilem, ki je danes v zraku". "Pravno zavezujoč dokument je lahko bolj ali manj skrita želja Evrope, vendar, kot veste, svet je le svet," je dejal in ocenil, da je danes težko napovedovati, kdaj bo sklenjen zavezujoč globalni dogovor.

Mehiški minister je sicer poleg sprostitve finančne pomoči poudaril, da se eden od oprijemljivih ciljev, h katerim stremijo v Cancunu, nanaša tudi na deforestacijo. "Problem deforestacije je pereč in zelo zanimiv za Slovenijo. Kar koli se bo dogajalo, bo Slovenija zelo aktivna in bo pazila, da bo šlo v smer, ki je za nas primerna," je o tem dejal Žarnič.

Gostiteljica podnebne konference konec leta Mehika sicer želi delovati kot most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom, zagotoviti, da bodo Kitajska, Indija, Brazilija in Južna Afrika del rešitve , ter zagotoviti konkretne rezultate. Glede vloge ZDA pa je dejal, da podnebna pogajanja ne smejo biti odvisna od odločitev ameriškega kongresa.

Žarnić tudi o plinskih terminalih

Okoljski minister Roko Žarnič je danes v Bruslju še pojasnil, da je bila napoved Slovenije o možnosti tožbe na Sodišču EU proti Italiji zaradi plinskih terminalov "neke vrste signal italijanski strani, da smo mi še za pogajanja, vendar bi radi ta pogajanja dorekli". "Seveda nas čakajo še krogi pogajanj," je poudaril.

Minister je razložil, da so pogajanja o plinskih terminalih doslej potekala približno tako: zelo prijazno srečanje, po katerem pa se ni nič zgodilo, temveč je vsaka stran šla v svojo smer.

"Mi smo želeli pokazati, da smo se odločni pogajati malce trše in ne popuščati samo interesom ene strani," je poudaril. Novi sestanki se po njegovih besedah dogovarjajo in naj bi se začeli dogajati v mesecu ali mesecu in pol.

 

Potočnik bo poskušal preseči nasprotovanja glede zaščite tal

Predlog za zakonodajo glede zaščite tal na ravni EU je že nekaj let v slepi ulici, ker mu nasprotujejo Nemčija, Avstrija, Francija, Velika Britanija in Nizozemska. Nasprotovanje naj bi bilo bolj načelne kot vsebinske narave.

Peterica namreč opozarja na spoštovanje načela subsidiarnosti, po katerem lahko EU razen na področjih v njeni izključni pristojnosti ukrepa samo v primeru, da so pravila na evropski ravni učinkovitejša od pravil na nacionalni ravni.

Komisar Potočnik je povedal, da ima po današnji razpravi vtis, da je stopnja ambicije med ministri visoka, zato po njegovih besedah ni smiselno zmanjševati ambicij v predlogu Evropske komisije.

Glede argumentov, da evropska zakonodaja ni potrebna, saj se prst ne premika čez meje kot veter in zrak, ter argumentov, da ima teh pet držav že razmeroma dobro organizirano zaščito tal, pa je dejal, da niso "povsem logični".

V naslednjih šest mesecih se bo tako poskusil pogovoriti z vsemi pristojnimi ministri peterice, ki nasprotuje evropski zakonodaji, in razumeti, kaj so dejansko razlogi za njihovo nasprotovanje.

Okoljski minister Roko Žarnič je danes poudaril, da se Slovenija strinja z direktivo za zaščito tal, saj bi ugodno vplivala na varstvo tal ter prispevala k ohranjanju biotske raznovrstnosti in boju proti podnebnim sprememb.

Okoljski ministri so sicer danes sprejeli sklepe o splošni viziji EU glede ohranjanja biotske raznovrstnosti. Potem ko cilji do leta 2010 ne bodo uresničeni, gre sedaj EU na popravni izpit za ohranitev biotske raznovrstnosti do leta 2020.

"Ciljev za leto 2010 nismo dosegli, a sedaj bomo svoja prizadevanja osredotočili na to, da ne ponovimo napake iz preteklosti," je poudaril komisar Potočnik. Današnji sklepi so po njegovih besedah korak v pravo smer.

Tako bo EU po komisarjevih besedah na bližajoči se konferenci o ohranitvi biotske raznovrstnosti v japonski Nagoyi govorila z jasnim, enotnim in odločnim glasom, tako da bo slišana.