Znova o večji uporabi lesa

Les ima glede na vloženo energijo v proizvodnjo prednost pred večino drugih gradbenih materialov. TEŠ 6 pa v državnem svetu ni prepoznan kot dober projekt.

Borut Tavčar
tor, 16.03.2010, 08:30

Ljubljana - »Stališče dveh komisij državnega sveta je, da bo Slovenija z odločitvijo za začetek gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj težko dosegla postavljene cilje zmanjšanja emisij,« je na konferenci o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije (OVE in URE) do leta 2030 med drugim dejal predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Temelja prihodnjega razvoja sta namreč prav OVE in URE.

Na konferenci, ki jo je pripravila Zveza društev za biomaso Slovenije z državnim svetom, so znova poudarili, da je za uporabo slovenskega lesa treba pripraviti celovito strategijo. Vincenc Butala s Fakultete za strojništvo je dejal, da je treba ustaviti izvoz hlodovine in uvoz lesenih izdelkov, lesne ostanke in gospodarsko neuporaben les pa uporabiti za energetske namene. V analizi energetske učinkovitosti stavb bi morali upoštevati vso vloženo energijo, tudi tisto, porabljeno pri proizvodnji gradbenih materialov in za razgradnjo. Les se pri takšni analizi obnese bolje kot večina drugih gradbenih materialov, in to bi morali upoštevati tudi pri »zelenih« javnih naročilih.

Butala se je zavzel za vzpostavitev registra gradbenih in drugih materialov z navedbo ravni vgrajene energije in nacionalnega registra rabe energije v stavbah. Predvsem pa bi bilo treba vse državljane primerno izobraziti in informirati. Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije prinašajo večjo dodano vrednost, možnost razvoja in uporabe naprednih visoko učinkovitih tehnologij, nova delovna mesta, učinkovita vlaganja in izvozno naravnanost.

Hinko Šolinc z direktorata za energijo je znova opozoril, da je za Slovenijo četrtinski delež OVE pri končni porabi energije do leta 2020 zavezujoč cilj. Desetino bodo morali OVE doseči tudi v prometu.

Obnovljiva in učinkovita raba energije sta po besedah Blaža Kavčiča temelja nizkoogljične prihodnosti in stabilnega razvoja. Slovenija mora, tako kot druge države članice Evropske unije, do 30. junija 2010 evropski komisiji posredovati Nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo za obdobje 2010-2020. Pri tem je treba določiti nacionalne cilje za deleže energije iz obnovljivih virov, porabljene v prometu, elektroenergetiki ter za ogrevanje in hlajenje.

»Treba je poudariti, da je za Slovenijo, ki mora do leta 2020 v strukturi končne rabe energije povečati delež obnovljivih virov energije kar za devet odstotnih točk, to zelo ambiciozen cilj, ki pa ga po oceni strokovnjakov brez hkratnega zmanjševanja porabe energije do leta 2020 ne bomo dosegli,« je dejal Kavčič. Opozoril je, da ciljev ne bo mogoče doseči le z deklarativnimi pristopi, »temveč bo morala država najprej odpraviti ekonomske ovire (visoke investicije, nizka dobičkonosnost) in finančne (pomanjkanje posojil) ter ponuditi konkretne spodbude (davčne olajšave), da bodo sploh nastale kakršne koli spremembe v realnem gospodarstvu«.

Iz torkove tiskane izdaje Dela

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
2 komentarja
2 komentarja
Stran: <|1|>
Prikaži: