Ljubljana - Po neuradnih informacijah je pokojninska zakonodaja, o kateri se je vlada več mesecev pogajala s socialnimi partnerji, že pripravljena. Ključne spremembe pri modernizaciji pokojninskega sistema (2011-2015), ki jih je vlada socialnim partnerjem predlagala septembra, razen polne starosti in bonusov, ostajajo nespremenjene. Za polno pokojnino bodo moški delali do 65., ženske do 63. leta, minimalna starost za oba spola bo 60 let. Namesto bonusov za delo po 60. letu starosti pogajalci iščejo novo rešitev; del pokojnine bi kot nagrado za daljše delo lahko prejemali že pred doseženo starostno mejo pri upokojitvi (65 ali 63 let).
Prva faza reforme, modernizacija (od 2011 do 2015) - bo postopno uveljavila za moške starostno mejo pri upokojitvi 65 let, za ženske 63 (najprej je reforma za oba spola predvidevala 65 let). Najnižja upokojitvena starost za moške in ženske bo 60 let (kot je bilo predvideno na začetku pogajanj). Namesto 3,6-odstotnega letnega bonusa in malusa za poznejšo ali predčasno upokojitev so pogajalci našli novo rešitev. Ko boste izpolnili minimalne pogoje za upokojitev, torej 60 let, boste za nadaljnje delo - do starosti za upokojitev, torej do 65 ali 63 let - poleg plače prejemali 20 odstotkov svoje predvidene pokojnine. Pogajanja predstavnikov ministrstva za delo in socialnih partnerjev se končujejo, večjih popravkov pri ključnih spremembah pa pogajalci ne pričakujejo.
Modernizacija pokojninskega sistema bo kot zakon predvidoma zapisana ta teden, v javno razpravo pa naj bi šla na začetku prihodnjega. Poleg omenjenega bo tako popravljena tudi trenutna formula usklajevanja pokojnin s plačami. Med pogajanji je obveljal t. i. švicarski model, po katerem se pokojnine polovično usklajujejo z rastjo plač in inflacijo - in ne skoraj v celoti, kot je urejeno zdaj.
Osnova za izračun pokojnine bo 35 zaporednih najugodnejših let (po trenutni ureditvi je to 18 let), časovni bonusi za ženske pa ostajajo. Predčasne pokojnine, ki jih sindikati zahtevajo za tiste na težkih delovnih mestih, bo moderniziran in reformiran pokojninski sistem izplačeval s prenovljenim poklicnim pokojninskim zavarovanjem.
V letih 2015-2020 bo predvidoma potekala druga faza reforme, ki bo temeljito posegla v način financiranja pokojninskega sistema. Nekatera izhodišča so sicer znana, vendar še niso bila predmet pogajanj. Ključni cilj reforme je, po zagotovilih vlade, vzdržnost pokojninske blagajne, z dostojnimi in primernimi pokojninami, in red, torej, da bo vsakdo dobil toliko, kolikor je v blagajno vplačal, ne da bi pri tem okrnili mehanizem solidarnosti.
Z demonstracijami do reforme
Pogajalci niso imeli lahkega dela. Že novembra lani so združeni sindikati z večtisočglavo množico zavzeli središče Ljubljane, kjer so poleg višje minimalne plače rekli ne tudi zanje nesprejemljivim izhodiščem pokojninske reforme. Najbolj jih je zmotila polna starostna doba za moške in ženske pri 65. letu, izjeme pa so zahtevali tudi za delavce, ki delajo od 18. leta in so posebej obremenjeni na težavnih delovnih mestih.
Pogajanja so se po protestih nadaljevala. Nov politični zagon reformam je dal predsednik vlade Borut Pahor na januarski konferenci Socialnih demokratov. Čeprav so takrat razpravljali o zdravstveni reformi, je svojo stranko in koalicijo dramatično pozval, naj podpreta vladne reforme, soglasje za nujne spremembe pa pričakuje tudi v opoziciji. Takrat je Pahor dejal, da bodo prihodnji meseci ključni, če želi Slovenija zmagati v tekmi nacionalnih ekonomij; ali pa bo stagnirala in počasi zdrsnila na rob razvitega sveta.
Prejšnji teden je predsednik vlade na ekonomsko-socialnem svetu ugotavljal, da je najhujša kriza za Slovenijo minila, zato si lahko privoščimo prve strukturne reforme, ki bodo dolgoročno posegle v socialno, družbeno in gospodarsko strukturo ter zagotovile večjo konkurenčnost in socialno kohezivnost.
Iz današnje tiskane izdaje Dela