Planica - V Planici bodo jutri, tik pred začetkom letošnjega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, predali v uporabo novo sedežnico Čaplja in posodobljeno letalnico. Med prenovo so ob doskočišču zgradili dva oporna zidova, vendar je ministrstvo za šolstvo in šport pridobilo gradbeno dovoljenje le za desnega, levi pa je še naprej črna gradnja. Iz direktorata za šport, ki ga na ministrstvu vodi Marko Rajšter, so sporočili, da so vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za levi oporni zid vložili šele v drugi polovici februarja, dovoljenje pa pričakujejo do konca tega meseca.
Ko smo decembra na ministrstvu spraševali, ali imajo gradbeno dovoljenje za levi oporni zid, so odgovorili: »Če bo zahteva, da pridobimo dovoljenje tudi za levo stran, ga bomo pridobili.« Na ministrstvu bi morali vedeti, da morajo priskrbeti gradbeno dovoljenje za oba zidova, ne le za enega. Kljub temu so šele na podlagi ugotovitev gradbenega inšpektorja, da so levi oporni zid zgradili brez dovoljenja, po treh mesecih vložili zahtevo zanj. Z inšpektorata za okolje in prostor so sporočili, da so ukrepali po zakonu o gradnji objektov, in ministrstvu naložili pridobitev tega dovoljenja.
Za uporabo opornih zidov uporabnega dovoljenja ne potrebujejo, saj je to nezahtevni objekt, so pojasnili na ministrstvu za šolstvo.
Dodali so, da morajo prireditelji za organizacijo tekmovanj na letalnici pridobiti le certifikat mednarodne smučarske zveze (FIS) in ta ga je pred dnevi z veljavnostjo do leta 2015 že izdala. Certifikat zadošča za izvedbo tekmovanja, ki tako ni ogroženo, zagotavljajo na ministrstvu.
Gradnja gozdne ceste od glavne ceste do odskočišča velikanke še ni končana, pravijo na ministrstvu, a dodajajo, da je v času tekmovanj ne bodo uporabljali. Gradi jo Gozdno gospodarstvo (GG) Bled, ki jo mora državi do sredine junija letos predati »na ključ«, torej z vsemi dovoljenji. Albert Vidic iz GG Bled, ki vodi gradnjo, je decembra zatrjeval, da je že skoraj končana, včeraj pa se na naše telefonske klice ni odzval. Preveriti smo hoteli, ali gradnja še ni končana, ker so dovoljenje dobili le za urejanje na štirih parcelah, čeprav jih prečka več. Ali so inšpektorji za okolje in prostor ukrepali tudi zaradi tega primera, včeraj na inšpektoratu nismo izvedeli.
Bojazen lastnikov
Na ministrstvu za šolstvo sicer do 5. aprila pričakujejo pripombe na predlog zakona o Nordijskem centru Planica, ki naj bi bil sprejet v prvi polovici prihodnjega leta. Zakon je namenjen uresničitvi projekta Nordijski center Planica, ki je javni interes, pravijo. Med lastniki zemljišč so slabo voljo povzročile določbe o možnosti razlastitve, še zlasti velik obseg širšega območja nordijskega centra - razteza se namreč od skakalnic v Planici do Rateč. Država je večji del zemljišč na območju skakalnic že odkupila, so povedali na ministrstvu. Če kateri od lastnikov svoje parcele ne bo hotel prostovoljno prodati državi, bo treba za zagotovitev celovitosti centra uporabiti tudi razlastitev.
Skrb lastnikov, da jih bo država zemljišč razlastila na celotnem območju nordijskega centra, je odveč, zagotavljajo na ministrstvu. Ta določba velja le za predel, kjer bodo skakalnice. Tudi strah, da bi se država po nekaj letih premislila in pridobljene parcele prodala (tudi morebitnim nepremičninskim špekulantom), ni utemeljen, saj predlog zakona predvideva zaznamek v zemljiški knjigi, ki bo prepovedoval obremenitve in prodajo teh nepremičnin.