Bruselj - V zadnjem četrtletju 2009 se je zaposlenost v Sloveniji zmanjšala že četrtič zapored, tokrat za odstotek v primerjavi s tretjim trimesečjem, glede na zadnji kvartal 2008 pa se je zmanjšala za okrogle štiri odstotke, kar našo državo skupaj s Slovaško - po nepopolnih podatkih evropskega statističnega urada (Eurostat) - postavlja na sedmo mesto v Uniji. Hujši padec zaposlovanja so imeli v Latviji (-16,5 odstotka), Estoniji (-11,9 odstotka), Litvi (-8,3 odstotka), Španiji (-6 odstotkov), Bolgariji (-5,8 odstotkov) in na Finskem (-4,1 odstotka). Osip slovenske zaposlenosti v zadnjem trimesečju lani presega povprečje tako v evrski skupini (-0,2 odstotka) kot tudi v vsej Uniji (-0,3 odstotka). V primerjavi z zadnjim četrtletjem 2008 je bil padec zaposlenosti v Sloveniji (štiri odstotke) dvakrat večji od povprečja evrskega območja (-2 odstotka) in EU (-2,1 odstotka).
Število ljudi v aktivni dobi starosti, ki so ob koncu minulega leta imeli delo, se je v Uniji zmanjšalo za 583.000, od tega v evrski skupini za 347.000, oboje glede na prejšnje četrtletje. Leta 2009 pa se je zaposlenost v EU zmanjšala za dobre štiri milijone (1,8 odstotka), od tega na območju evra 2,7 milijona (prav tako -1,8). Službe je imelo 221,1 milijona ljudi v Uniji, v evrski skupini pa 144,3 milijona.
Kljub dokaj neugodni statistiki, ki priča, da socialne posledice recesije še trajajo, čeprav se evropsko gospodarstvo polagoma pobira iz krize, pa je mogoče opaziti nekatere spodbudne premike. Poleg drugih storitev, kamor štejejo izdatke za javno upravo, zdravstvo in izobraževanje, kjer je zaposlovanje naraščalo tudi leta 2009, se je v zadnjem lanskem četrtletju na območju Unije prvič povečalo povpraševanje v sektorju finančnih in podjetniških storitev (+0,1 odstotka), medtem ko se je v evrski skupini število delovnih mest še zmanjšalo (-0,1 odstotka), vendar je ta zdrs daleč najnižji v minulem letu. Še bolj razveseljive so razmere v kmetijstvu, lovu in ribištvu, kjer se je zaposlovanje v četrtem kvartalu prvič povečalo v primerjavi s tretjim četrtletjem, in sicer v Uniji za 0,1 odstotka, na območju evra pa kar za 0,5 odstotka.
V drugih vejah evropskega gospodarstva kriza še vztraja. Najgloblje se je zagozdila v industriji, vključno z energijo, kjer je bilo zaposlovanje v Uniji in evrski skupini 1,0 oziroma 1,1 odstotka manjše, vendar je bil tudi ta padec najmanjši v minulem letu. Prav nasprotno pa se je zaposlovanje v trgovini, transportu in komunikacijah (-0,5 odstotka) tako v EU kot tudi na območju evra bolj zmanjšalo kot v tretjem trimesečju 2009 (po -0,2 odstotka). Manjše zaposlovanje so imeli tudi v gradbeništvu (-0,4 odstotka v evrski skupini in -0,7 odstotka v Uniji), vendar je panoga, ki jo je gospodarska kriza najhuje oplazila, na poti k okrevanju, kajti v prejšnjih četrtletjih je bil osip delovnih mest precej večji, v prvem lanskem kvartalu 2,3 odstotka na evrskem območju in 2,4 odstotke v Uniji.
Iz današnje tiskane izdaje Dela