Ba.P.
London - Predstavljajte si, da ste obtičali v goreči stavbi, iz katere si obupno želite pobegniti. Pritečete do konca hodnika, polnega dima in odločiti se morate, ali boste stekli levo ali desno. Vaše žiljenje je odvisno od te odločitve, ki pa ni tako naključna, kot bi si morda mislili. Tako vsaj pravi Ed Glea, profesor matematike z univerze v Greenwichu.
Glea se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem delovanja človeških možganov k kriznih situacijah. Pogovarjal se je z milijoni ljudi, ki so preživeli takšne ali drugačne katastrofe: od porušenja Svetovnega trgovinskega centra do številnih nesreč vlakov in letal. Rezultate njegovih raziskav uporabljajo številne vlade, arhitekti in delavci na urgencah, da bi predvideli učinke potencialnih katastrof.
Njegov zadnji projekt se imenuje BeSeCu (po začetnicah angleških besed za obnašanje (behaviour), varnost (secutiry) in kulturo (culture)), z njim pa poskuša ugotoviti ali kultura vpliva na način, kako ljudje reagiramo v kriznih situacijah. "Poskušamo odgovoriti na vprašanje, ali se ljudje iz različnih dežel ob katastrofah vedejo različno," je povedal Glea. "Največ podatkov glede tega, kako ljudje ravnajo med evakuacijami, prihaja iz Velike Britanije, Združenih držav in Avstralije. Po teh podatkih sklepamo, da se ljudje povsod obnašajo bolj ali manj enako, nismo pa še prepričani, da je temu res tako," je dodal Glea. Zato je namen projekta BeSeCu, v raziskavo vključiti več evropskih držav, med katerimi so tudi Poljska, Češka in Turčija, rezultate pa bodo primerjali s tistimi iz Velike Britanije in Brazilije. "Osredotočili se bomo predvsem na podatke o odzivnem času in ravnanju ljudi. Če bosta ti dve spremenljivki precej drugačni ena od druge, bomo morali spremeniti načrtovanje reševanja v kriznih situacijah in ubrati bolj lokalni pristop," je povedal Glea.
Gleajeva ekipa je v ta namen ustvarila Exodus - računalniški program, ki s simulacijo prikaže odzive ljudi med nujnimi evakuacijami, uporabljajo pa ga v kar 33 državah. Med drugim so si z njim pomagali arhitekti, ki so načrtovali londonsko dvorano O2, olimpijski stadion v Sydneyju in Airbus A380, zdaj pa nameravajo program dopolniti s podatki o tem, kako se ljudje odzivajo v primeru terorističnih napadov na podzemnih vlakih. V ta namen je Glea opravil pogovore s preživelimi v Londonu in Madridu. "Ugotoviti želimo kako se ljudje obnašajo, ko zaslišijo alarm in kako dobro sledijo navodilom. Če ljudje na vlaku počakajo, da jim pristojni dajo navodila kako ravnati, je to znak, da moramo izboljšati komunikacijske sisteme na vlakih, da bodo v kriznih situacijah bolj učinkoviti," je povedal Glea, ki poleg že omenjenega preučuje tudi kako ljudje razmišljajo, ko želijo pobegniti iz goreče ali poplavljene hiše. "Na spletu smo objavili vprašalnik, s katerim želimo ugotoviti kako se ljudje gibajo, ko se morajo hitro odločiti ali bodo zavili v levi ali desni hodnik. Do zdaj smo prišli do ugotovitve, da se levičarji odločajo drugače od desničarjev, na odločitve pa vpliva tudi to, po kateri strani ceste ljudje vozijo," je povedal Glea.
Matematik je objavil že ogromno podatkov o tem kako živ priti iz goreče zgradbe. Kot je povedal, je pri tem glaven občutek za prostor, ki ga imajo ljudje. "Dobro je poznati prostor v katerem se nahajamo, pa naj bo to hiša, ladja, letalo, vlak, avtobus, ali kaj drugega, predvsem vedeti kje so najbližji izhodi, dobro pa je tudi, da si že vnaprej v mislih narišemo načrt kako bomo, če bo to potrebno, zgradbo najhitreje zapustili," poudarja Glea.
Kadar potujemo z letalom, pa Glea svetuje, naj se usedemo čim bližje izhodu. "Vedno izberem sedež ob prehodu, največ pet vrst oddaljen od izhoda," je povedal Glea in dodal, da filmi katastrof gledalcem večinoma naslikajo povsem napačno sliko o tem kako se ljudje obnašajo v kriznih situacijah. "Hollywood ljudi prikazuje kot panične, kričoče razvaline, a je resnica daleč od tega," je povedal Glea in dodal, da je njegova raziskava pokazala, da se 9,9 od 10 ljudi v omenjenih situacijah obnaša povsem racionalno.