Samuel Žbogar poudarja, da položaj manjšine bremeni sicer odlične odnose med državama. Vprašanje manjšine je sicer eno od redkih problematičnih, a zelo pomembno, dodaja.

Dunaj - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar danes prihaja na obisk na Dunaj. Poleg pogovorov z gostiteljem, avstrijskim zunanjim ministrom Michaelom Spindeleggerjem so predvideni tudi pogovori s predsednico parlamenta Barbaro Prammer in predavanje v parlamentu z naslovom »Balkan na križišču - čas za napredovanje evro-atlantske agende« v organizaciji Avstrijske družbe za zunanjo politiko in Združene narode ter Inštituta za Podonavje in srednjo Evropo.

Gospod minister, malo pred vašim obiskom na Dunaju so v Avstriji predstavili praznovanje 55.obletnice avstrijske državne pogodbe, njen sedmi člen, ki določa pravico slovenske manjšine do vidne dvojezičnosti in uporabe slovenščine kot uradnega jezika pa še vedno ni docela izpolnjen. Kaj v tem letu pričakujete od Avstrije in kakšno sporočilo o tem prinašate na Dunaj?

Glede sedmega člena avstrijske državne pogodbe oziroma glede statusa slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem pričakujemo, da bo v letošnjem letu prišlo do kvalitetnih sprememb, da bo Avstrija končno rešila vprašanja, ki se vlečejo že nekaj časa. Tu gre predvsem za spoštovanje odločb avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih, pa tudi drugih vprašanj, povezanih s položajem manjšine. Mislimo, da je ob letošnjih obletnicah resnično priložnost in nuja, da se ta vprašanja nekako rešijo.

Vsaj iz kanclerske palače, ki je konec koncev najbolj odgovorna za to, pa še ni videti premikov.

Premikov res še ni videti. V vseh pogovorih, ki smo jih imeli doslej, smo dobili zagotovilo avstrijske strani, da se tega vprašanja resno lotevajo in da ga bodo poskušali rešiti. Kot razumemo, je sam kancler poskušal z nekaterim dejavnostmi, seveda pa bo pomembno videti tudi rezultate. Med obiskom na Dunaju bom govoril o tem, da tudi Slovenija v tem letu pričakuje rezultate, spremembe, napredek. Izrekel bom pričakovanje o izpolnitvi obljub, ki so nam jih dali na pogovorih v lanskem letu, ko je bil govor o tem, da se bo premik zgodil še pred koncem lanskega leta. No, to se ni zgodilo. Letošnje obletnice pa pritiskajo na vse nas, da se rešitve najdejo.

Se boste pogovarjali tudi o možnosti zahteve Slovenije za nasledstvo pri avstrijski državni pogodbi?

No, naše stališče glede nasledstva avstrijske državne pogodbe je jasno, kot del nekdanje Jugoslavije, ki je pristopila k avstrijski državni pogodbi oziroma pogodbi o ponovni vzpostavitvi Avstrije, smo del te pogodbe in se kot takšni tudi obnašamo. Kot predstavnik Slovenije, ki se čuti kot pristopnica k avstrijski državni pogodbi, bom iz tega povzel pričakovanja, vezana na izpolnjevanje členov državne pogodbe, še posebno sedmega člena.

Ali obstaja tudi možnost, da bo Slovenija vendarle uradno zaprosila za nasledstvo?

Veste, da v Sloveniji pogovori o tem tečejo že vrsto let, za zdaj mislim, da vztrajamo, da smo že naslednica, pač kot del nekdanje Jugoslavije, glede na to, da se vrsta členov v tej pogodbi nanaša na Slovenijo. Tako da v tem trenutku ni sprejeta še nobena druga rešitev.

Več v torkovi tiskani izdaji Dela