Sarat Fonseka prvič pred sodišče

Spor med Saratom Fonseko in predsednikom Mahindo Radžapaksom se je razvnel tik po januarskih volitvah, ko je Fonseka rezultat glasovanja, v katerem je za svojim nasprotnikom zaostal za sedemnajst odstotkov, razglasil za neveljavnega.

Jure Kosec
tor, 16.03.2010, 16:41

Sarat Fonseka, poraženec januarskih predsedniških volitev na Šrilanki, je včeraj, prvič po svoji aretaciji v začetku februarja, stopil pred vojaško sodišče. Upokojeni general, ki ga obtožnica bremeni umešavanja v državno politiko v času, ko je še poveljeval šrilanški vojski, obtožbe vztrajno zanika in zatrjuje, da za njimi stoji predsednik države Mahinda Radžapaksa.

Sojenje, ki je bilo po včerajšnjem uvodnem zaslišanju sicer preloženo na 6. april, poteka na sedežu šrilanške mornarice v prestolnici Colombo, kjer oblasti Sarata Fonseko zadržujejo že od začetka februarja.

Po več kot mesecu dni v priporu, Fonseka še vedno vztraja, da je žrtev političnih dogovarjanj. V ozadju obtožb, kot poudarjajo ljudje iz krogov blizu upokojenega generala, pa je želja oblasti na čelu s predsednikom Radžapaksom, da Fonseki preprečijo sodelovanje na parlamentarnih volitvah, ki so v Šrilanki razpisane za 8. april.

Po poročanju agencije AP, ki se sklicuje na trditve člana šrilanškega parlamenta in Fonsekovega privrženca Anure Disanajakeja, je general po zaključku prvega dne sojenja izrazil nestrinjanje s sestavo tričlanskega senata, ki bo odločal o njegovi usodi. Prvi član senata je menda sorodnik trenutnega poveljnika šrilanških oboroženih sil, ki je »arhitekta zmage nad tamilskimi tigri« - kot Fonseko opisujejo njegovi pristaši - tudi postavil pred vojaško sodišče. Z ostalima dvema članoma pa se je Fonseka seznanil še v času njegovega poveljevanja vojski, ko je oba discipliniral iz neznanih razlogov.

Nejasnosti se pojavljajo tudi v zvezi z obtožbami vloženimi proti Fonseki. Kot je za AP potrdil predstavnik vojske major general Prasad Samarasinge, ga obtožnica bremeni pripravljanja predsedniške kampanje v času njegovega poveljevanja oboroženim silam,medtem ko točno besedilo obtožb po poročanju britanske BBC, zaenkrat ostaja skrivnost.

Očitkom glede ustavnosti sojenja, ki za javnost in medije ostaja zaprto, je pritrdil tudi nekdanji vrhovni sodnik Sarat Silva, saj upokojeni Fonseka, kot pravi, ni več subjekt vojaškega prava in bi mu zato morali soditi na civilnem sodišču.

Spor med Saratom Fonseko in predsednikom Mahindo Radžapaksom se je razvnel tik po januarskih volitvah, ko je Fonseka rezultat glasovanja, v katerem je za svojim nasprotnikom zaostal za sedemnajst odstotkov, razglasil za neveljavnega.

Več sto Fonskekovih privržencev je včeraj protestiralo na ulicah Colomba. Po podatkih Fonsekove stranke Narodno demokratično zavezništvo (DNA) je policija demonstrante razgnala z uporabo vodnih topov, pri tem pa je bilo aretiranih štirinajst oseb. Protesti, kot napovedujejo generalovi privrženci, se bodo nadaljevali tudi v prihodnje.

Iz sredine tiskane izdaje Dela

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!