Literarno-glasbeni večer Kata, Katalena s Svetlano Makarovič in skupino Katalena, ki bo zvečer ob 20. uri 17. marca v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, bo posvečen baladni pripovedi Katalena avtorice Svetlane Makarovič, ki je nastala pa ljudskem motivu in je nedavno izšla v zbirki Aleph in govori o zapletenem človekovem značaju. Ta z nenehnim hrepenenjem in zahtevami poraja bolečino, ki na dan prikliče temne plati drugega. Tragičnost Katalenine usode interpretira na sodoben način. Zgodba ni več svarilo pred tujcem, Črnim Vogrinom, temveč poziv k sprejemanju drugačnosti in predvsem posledic lastnih odločitev. Svetlano Makarovič bo na premierni predstavitvi baladne pripovedke spremljala skupina Katalena. O aktualnem projektu in pomenu ljudskega izročila smo se pogovarjali s Svetlano Makarovič.
Zakaj tako radi brskate po zakladnici ljudskega izročila?
To ni brskanje, na to se naleti. Tukaj smo doma, to je naš dom. Vsi bi se morali zanimati za ljudsko kulturno dediščino. Ampak tega naroda to ne zanima, zato izpade nekdo, ki se za to zanima in to ljubi, kot čudak, vaški posebnež. Tudi šole ignorirajo slovensko ljudsko kulturo, ampak to pač ni moj problem.
Jaz nisem etnolog, ne zbiram ljudskega blaga. Mene ljudski pevci ne zanimajo, ker jih je danes težko tako gledati, kot poslušati. Mene zanima ta etno baza, na kateri potem gradim avtorsko vrhunsko stvaritev, tako kot to počno madžarski Cigani in kot to počne ansambel Katalena.
Je to res zakladnica idej?
Včasih. Če asociativno naletim na kakšen star motiv, ki mi zazveni zelo sodobno. To sem počela že v svoji poeziji. Mislim, da je vsaka umetnina v vsakem času vedno sodobna, ne glede na to ali bazira na starem motivu ali na sodobnem. Vedno se stvari ponavljajo, človeški problemi, človeške stiske in radosti so od nekdaj iste ... večne.
Kakšen je vaš odnos do varovanja in do varuhov slovenskega ljudskega izročila?
Tega pač ni.
Česa?
Varuhov. Je nekaj dragocenih ljudi, ki se s tem ukvarjajo, nekaj znanstvenikov, ki so izredno dragoceni tudi zato, ker jih je tako škandalozno malo. Žalostno je tudi, da šole ne opravljajo svojega poslanstva. Otroci prihajajo iz šol popolnoma neizobraženi, ne poznajo niti starih ljudskih izrekov, niti izrazov, ne ljudskih pesmi, niti otroških izštevank. Mislim, da je to kar ... izgubljeno.
Vir tega zla je, da se vse, kar je slovenskega, tistega dragocenega žlahtnega slovenskega, da se vse to izgublja in da bo v nekaj generacijah izginilo, oziroma se stopilo s tujimi kulturami, s tujo pop kulturo, s pogrošno literaturo, s pogrošno glasbo ...Tako pač je. Ko pomislim, koliko dragocenih starih kultur je že izginilo in so ostale le še v reliktih, muzejih ... Če se spomnim na etruščansko kulturo, o kateri povprečni Evropejec nič ne ve ...
... in, ki je, kot pravijo ena, od prakorenin slovenstva ...
Oh, seveda. Točno. Na to usodo gledam neobremenjeno. Jaz sem svoje opravila, jaz sem svojo pot prehodila in zdaj odhajam. Ne morem pa točiti solza nad tem, kar se bo zgodilo. Če se je etruščanska kultura izgubila, se bo pač tudi slovenska ... Saj je že tako skoraj popolnoma izginila.
Po drugi strani pa je cela generacija umetnikov, predvsem glasbenikov, ki zavestno obuja te ljudske motive in člani skupine Katalena so tudi eni takih.
Pa še ansambel 13. prase je tudi zelo kakovosten in v Prekmurju imajo kar nekaj takih skupin, ki oživljajo ljudsko izročilo.
Nekateri sicer to počnejo z več, drugi z manj občutka ...
Da, to je ljudskost, ki kaj hitro lahko zaide v kič.
So vam posebej všeč temačne zgodbe, ki jih najdete v našem ljudskem izročilu?
V vsaki umetnini je košček teme. Mislim, da je zelo malo umetnin, ki samo veselo vriskajo. Kdor ni bil nikoli ranjen, tudi ne bo nikoli znal v resnici veselo pristno vriskat. Kdor ne pozna bolečine, mu ni dano, da bi bil zares kdaj radosten, ker ne pozna cene za radost. Isto je v pravljicah. Ne obstajajo pravljice, ki bi bile umetnine, ne da bi imele kaplje grenkobe.
Je bilo povsem naravno, da za zgodbo Katalena izberete ravno skupino Katalena, da ji da glasbeno ozadje?
Pesem o Kataleni sem poznala že zdavnaj prej in me je impresionirala s svojo krutostjo. To ozadje, kako pride tam iz vzhodnih dežel črn razbojnik, ki povzroča zlo nedolžnim kmetom v Prekmurju ... Že to mi je bilo zelo atraktivno. In ta motiv, da če ženska preveč joče, spravi moškega ob živce, če mora živeti z njo. Nenazadnje je to tudi zgodba moje družine. Do neke mere ženska z jokom in tožbami vse doseže. Ko pa začne to izkoriščati, takrat pa moški podivja in je sposoben vsega. Nasploh so moški strašno občutljivi na ženske solze. Tembolj ker ... Do nedavnega moški sploh niso smeli jokati, niti dečki niso smeli jokati. To je veljalo za nemoško. Rekli so, fant ne joka, jokajo ženske. In to je imelo vedno en tak rahlo zaničevalni prizvok. Češ, ženska je nebogljena kokoš, ki si ne zna sama nič pomagati, zato se rešuje v jok in s tem jokom izsiljuje. Izsiljevanje pa se v vsaki situaciji grdo maščuje. Jaz celo to občutim, kot da je tako prav. Nasilje šibkejših ni tako nedolžno, kot se na prvi pogled zdi. Nasilje navidez šibkejših ...
Kako ste se našli s skupino Katalena?
Kar naletela sem nanje. Kakor hitro smo se srečali, smo se prepoznali. To je bilo posebno prepoznavanje med umetniki, ki to res so. Da se v hipu prepoznamo, kot da se poznamo že od nekdaj in od takrat se seveda imamo na nek poseben način strašno radi. Katalena so že zvezde. Oni so zvezde za izbrano občinstvo. Oni niso zvezde za občinstvo Hale Tivoli ali narodnozabavne glasbe in tudi ne želijo, kot tudi jaz ne želim nikogar iz občinstva koncertov narodnozabavne glasbe imeti na svojem večeru. Kot mi nimamo tam kaj iskati, tudi oni nimajo kaj iskati na naših večerih. Te vrste občinstvo kvečjemu zanima, kaj bom tokrat oblekla ...
... in mogoče rekli kakšno neslano na račun koga ...
(Smeh.) ... da, če bom kakšno strupeno vrgla ven.
Kako gledate na vaše pesmi, ki jih uglasbijo drugi glasbeniki?
Jaz sem zelo izbirčna in včasih zelo zoprna in nisem kar tako zadovoljna. Katalena bodo uglasbili nekaj mojih pesmi, ker so vrhunski umetniki in to naredijo vrhunsko. Nedavno sem sklenila dogovor s Karmino Šilec, ki pripravlja spomladanski koncert na temo Rusalke, da bo uglasbila in uprizorila nekaj pesmi iz mojih pesniških zbirk. V naprej vem, da bo to zelo dobro in se veselim. So pa seveda skladatelji, ki ... njihovih kreacij, si ne želim še enkrat slišati (Smeh.).
In kakšna bo Kata, Katalena v Cankarjevem domu?
Iz moje balade o Kataleni bom v presledkih brala odlomke in jih interpretirala, oni pa peljejo svojo glasbno linijo s pesmimi na prekmurske motive, ki pa se kot po nekem čudežu zlijejo z mojo zgodbo in obenem ostaja lastna zgodba. Sem si zaželela, da bi bila v programu tudi pesem Vsi so venci vejli, ampak si nisem predstavljala, da bo to pel moški. In je to tako vrhunsko in tako pretresljivo, da sem skoraj pozabila brati naprej tekst. Mislim, da bo sijajno.
Iz tiskane izdaje Dela