Ljubljana - »Program je na koncu tisto, kar velja. Zakon smo pisali in medili prav zaradi tega - želeli smo ponuditi tako ureditev, ki bi omogočila kultiviran, kakovosten, odgovoren, avtonomen in predvsem od znanja in vedenja odvisen program,« je včeraj na javni razpravi v državnem zboru o osnutku novega RTV-zakona dejala kulturna ministrica Majda Širca. »Tega obstoječi zakon ni omogočil. Vsaj polnokrvno ne. Ne zato, ker se je rodil 1. aprila in ker je obljubljal boljši in cenejši program, temveč zato, ker ni bilo vzpostavljenih pogojev za to.«
Ministrica je govorila o ključnih segmentih, ki pomenijo krepitev ozaveščene javnosti. »Pa najsi gre za jazz v odnosu do 'na zdravje' glasbe, najsi gre za neodvisno domačo produkcijo, ki ni izpolnila zahtevanih kvot, najsi gre za mižanje pred tehnološkim razvojem ali pa za kurjenje sredstev, ki bi se morala vlagati v razvoj, pa so se v strastne in manj strastne programe,« je ilustrirala Majda Širca. »Varuhinja gledalčevih pravic je bila nemalokrat razumljena kot razmočen poštni nabiralnik. Uredniki so narekovali novinarjem prispevke in jim pustili le podpis. Uglednejši novinarji so množično zapuščali hišo, kadrovska lahkotnost je menda povzročila sesutje MMC, samostojni novinarji, ki večinsko sodelujejo pri programu, so dolgo ostajali brez varnosti redno zaposlenih,« je opisala razmere na RTV ministrica za kulturo. Pojasnila je še, da so se odločili za sui generis status javnega zavoda (torej preoblikovanje iz javnega zavoda v pravno osebo), ki ima najmanj tri temeljne, prvič uvedene korake, in sicer: izvzetje javnih uslužbencev iz statusa, samostojno premoženje in finančno neodvisnost.
Glede oblikovanja sveta RTV pa je dejala, da so poskušali vključiti najširši krog upravičencev ter slediti neposredni zastopanosti civilne družbe, a z natančno določenimi pogoji. »V prvem osnutku smo imeli predstavnike delavcev znotraj uprave, kjer naj bi imeli tudi delavskega direktorja, a smo opazili, da je večja želja, da bi bili zastopani v svetu, kot zdaj tudi so,« je povedala Širca.
Dva milijona članov sveta RTV
A načrtovano statusno preoblikovanje je kot slabo ocenil direktor Radia Slovenija Vinko Vasle. »Takšna oblika namreč preprosto ne obstaja,« je dejal. Zakon sicer ocenjuje kot eksperiment, katerega »poskusni zajčki ne bodo samo zaposleni na RTV, ampak tudi javnost v najširšem pomenu besede«. Za poslanca SDS Aleksandra Zorna, ki je, kot se je sam označil, žrtev in zasvojenec RTV-programov, pa preoblikovanje v javno družbo ne pomeni nič drugega kot prikrito gospodarsko družbo, ki bo stremela k dobičku. »To pa pomeni komercializacijo,« je dejal.
Sandra Bašič Hrvatin s fakultete za humanistične študije je bila po razpravi precej slabe volje - ker so se oglašali, kot je rekla, le zastopniki nekih parcialnih, zasebnih interesov. Politika bi po njenem mnenju morala sprejeti zakon, ki bo državi omogočal, da imajo državljani vpliv na delovanje zavoda. »Zakaj svet ne bi imel dva milijona članov?« je pomenljivo pripomnila na vse pripombe o številu članov programskega sveta in njihovem imenovanju. »Večina ni sposobna narediti preskoka in preseči delegatskega sistema, po katerem imajo pravico imenovati svoje predstavnike,« je dejala.
Jože Vogrinc s filozofske fakultete pa je dejal, da je sam v ekspertni skupini deloval tako, da bi bila RTV glas tistih, ki ga potrebujejo, torej glas javnosti. Opozoril je, da je to, kako bo svet deloval, odvisno zlasti od njegove iniciativnosti. »V prejšnjem mandatu smo namreč imeli programski svet, ki je poskušal dajati potuho delu uredništva, v resnici pa bi moral dajati pobude za razvoj programov in zagotavljati vpliv javnosti,« je dejal.
Iz četrkove tiskane izdaje Dela