Švica želi zmanjšati diplomatske napetosti z Libijo, ki so nastale po objavi posnetkov aretacije Hanibala Gadafija in njegove žene julija 2008. Sinu libijskega voditelja je pripravljena plačati celo odškodnino.

Ženeva - Vlada ženevskega kantona je pripravljena plačati odškodnino sinu libijskega voditelja Moamerja Gadafija, s čimer želi zmanjšati diplomatske napetosti med Švico in Libijo, je danes poročala švicarska televizija.

Tiskovni predstavnik vlade ženevskega kantona in odvetnik Hanibala Gadafija Charles Poncet nista želela komentirati poročanja televizije pred današnjo tedensko sejo vlade.

Švicarska javna televizija je v torek zvečer poročala, da je ženevska vlada prevzela odgovornost za to, da so v javnost pricurljali policijski posnetki aretacije Hanibala Gadafija julija 2008. Hanibal Gadafi in njegova soproga sta bila aretirana, ker naj bi grdo ravnala z osebjem hotela v Ženevi.

Libija je po dogodku uvedla sankcije proti Švici in v Tripoliju priprla dva švicarska poslovneža. Diplomatski viri pravijo, da je objava fotografij neurejenega Hanibala Gadafija v švicarskih medijih septembra lani še dodatno razjezila njegovo družino.

Kot razkriva dokument, ki ga je objavila švicarska televizija, je vlada ženevskega kantona prosila sodišče, naj zaključi, da ženevska vlada sprejema odgovornost v smislu, da fotografije Hanibala Gadafija ne bi smele nikoli priti do časnika Tribune de Geneve. Sodišče, ki bo vlogo obravnavalo v četrtek, je tudi prosila, naj tožniku določi "pravično odškodnino".

Evropska komisija poziva Švico, naj čim prej konča vizumski spor z Libijo

Evropska komisija poziva Švico, naj čim prej konča vizumski spor z Libijo, zaradi katerega so libijske oblasti prekinile izdajanje vizumov državljanom članic schengenskega prostora, češ da ta dvostranski spor spodkopava "koherentnost schengenskega sistema", so danes povedali v Bruslju.

Na to je evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström opozorila švicarsko pravosodno ministrico Eveline Widmer-Schlumpf v telefonskem pogovoru, je danes v Bruslju povedal komisarkin tiskovni predstavnik Michele Cercone.

V torek je sicer Malta, ena od 25 članic schengenskega prostora, napovedala, da ne bo upoštevala švicarske zahteve, da vse schengenske države obdržijo visoke libijske predstavnike, med njimi voditelja Moamerja Gadafija in njegovega sina Hanibala, na seznamu oseb, za katere je prepovedano izdajanje vizumov za schengen, temveč bo začela izdajati vizume za vstop na Malto.

Malta naj bi s 5. aprilom uvedla vizume z omejeno teritorialno veljavnostjo. Ob tem je pozvala Italijo, Španijo, Francijo in Portugalsko, naj se pridružijo tej ureditvi. Predlog naj bi predstavila na zasedanju zunanjih ministrov EU prihodnji teden v Bruslju.

V komisiji danes tega predloga niso želeli podrobno komentirati, je pa Cercone dejal, da Malmströnova nasprotuje kakršnemu koli predlogu ali pobudi, ki bi postavila pod vprašaj solidarnost schengenskih držav.

Vizumska trenja med Libijo in Švico so se začela po izbruhu "afere Hanibal". Gre za libijsko-švicarski diplomatski spor zaradi aretacije Hanibala Gadafija in njegove žene v ženevskem hotelu julija 2008, ker naj bi grdo ravnala s hotelskim osebjem.

Obtožbe proti Hanibalu Gadafiju so nato opustili, vendar se je Gadafijeva družina zaradi incidenta umaknila iz švicarskih bank in prekinila dobavo nafte, poleg tega so v Libiji zadržali dva švicarska poslovneža. Švica je nato omejila izdajanje vizumov visokim libijskim predstavnikom, Libija pa prekinila izdajanje vizumov za državljane schengenskih članic.

Schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah EU ima 25 članic. Med njimi je 22 članic EU - vse razen Velike Britanije, Irske, Cipra, Romunije in Bolgarije, ter tri nečlanice - Švica, Islandija in Norveška.