Murska Sobota - Brezplačno pravno pomoč delavcev treh Murinih hčerinskih družb, ki so v stečaju, sta ponudila odvetnik Borut Soklič, ki je stečajni upravitelj ene od družb, in, na pobudo murskosoboškega župana, odvetnik Franci Matoz. Čas za vložitev tožbe zoper matično družbo Mura za poplačilo terjatev bo po objavi sklepa o preizkusu terjatev.
Soklič, stečajni upravitelj družbe Mura - Ženska oblačila, je prepričan, da je stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević neupravičeno prerekal terjatve delavcev hčerinskih družb. Ti so jih prijavili tudi v stečajnem postopku matične družbe, ker hčerinske družbe nimajo dovolj stečajne mase za njihovo poplačilo. Soklič je delavcem vseh treh družb ponudil brezplačno zastopanje v primeru tožbe.
Soklič je doslej od skupno 1693 delavcev treh hčerinskih družb (Mura - Ženska oblačila, Mura - Moška oblačila in Muralist) prejel 1605 pooblastil za vložitev tožbe zoper matično družbo. "Kot odvetnik menim, da bi delavci v pravdnem postopku morali biti uspešni," je ocenil Soklič.
Dodal je, da področna evropska direktiva varuje delavce ravno v primerih prenosa z enega na drugo podjetje, še posebej v primerih stečaja. Soklič je sicer prepričan, da so hčerinske družbe aprila lani ustanovili z namenom, da v primeru stečaja Mure terjatev teh delavcev ne bi bilo treba poplačati.
Da so bili delavci s prenosom na hčerinske družbe "opeharjeni", je prepričan tudi murskosoboški župan Anton Štihec, ki pa je za zastopanje teh delavcev zaprosil Matoza.
"Osebno se težko sprijaznim z dejstvom, da en stečajni upravitelj terjatve prereka, drugi stečajni upravitelj hčerinske družbe pa bo sedaj kot zasebni odvetnik zastopal te delavce. Želel bi, da bi bilo delavcem pripravljeno pomagati čim več odvetnikov," je dejal Štihec.
Matoz bo, kot je objavljeno na spletni strani občine, pooblastila zbiral v petek, soboto in nedeljo. Predvideva, da se bodo za pooblastilo za vložitev tožbe odločili vsi delavci, vprašanje je, dodaja, komu - ali Sokliču, ali Matozu, ali komu tretjemu - bodo dali pooblastilo. "Mislim, da je prav, da imajo delavci večjo možnost izbire," je dejal Matoz.
Občina je sicer eden od upnikov v stečajnem postopku Mure; priznano ima prednostno terjatev v višini nekaj več kot 120.000 evrov. Štihec pravi, da se je občina pripravljena terjatvi odpovedati, če se terjatvam odpove tudi država. "Občina je za to, da bodo poplačani delavci. Če se bo država odpovedala, bom mestnim svetnikom predlagal, da se tudi mi odpovemo. A le pod pogojem, če bodo terjatve priznane delavcem. Občina ne bo propadla, če terjatve ne bo dobila," pravi Štihec. Iz osnovnega seznama terjatev je razvidno, da ima npr. zavod za zdravstveno zavarovanje priznanih za 148.000 evrov priznanih prednostnih terjatev, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa priznane ločitvene pravice za 3,5 milijona evrov.
Stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević pravi, da je terjatve teh delavcev prerekal "na osnovi veljavne zakonodaje in veljavnih listin, ki sem jih v Muri in partnerji pregledal". "Ko sem prerekal terjatve, nisem kršil nobenih pravic delavcev. Pred tem sem opravil vsaj deset razgovorov s sodniki, odvetniki, tudi z inštitutom za delovno pravo. Ko sem mnenja zbral, sem videl, da imam prav," je povedal Đorđević.
Ali je ravnal prav, bo odločalo sodišče, pravi Đorđević, ki odločitev za tožbo pozdravlja, ker da "bomo vsaj dobili pravno mnenje v tem primeru".
Za poplačilo terjatev delavcev hčerinskih družb - te znašajo okoli 13 milijonov evrov - bi bilo po njegovi oceni v primeru, da bi se premoženje prodalo, kot predvideva otvoritveno poročilo, dovolj sredstev. Vprašanje pa je, dodaja, kako se bo premoženje dejansko prodalo.
Đorđević je skupno priznal za okoli 58 milijonov evrov terjatev, ocenjena vrednost stečajnega premoženja Mure pa je 52,6 milijona evrov.
30-dnevni rok za vložitev tožbe bo po Sokličevih besedah začel teči, ko bo sodišče objavilo sklep o preizkusu terjatev. To naj bi storilo v roku meseca in pol.