Koper - Gospodarska kriza je prizadela tako podjetja v tradicionalnih gospodarskih panogah kot inovativna podjetja, so se strinjali udeleženci okrogle mize o finančni krizi, ki jo je v okviru Tedna Univerze na Primorskem organizirala Fakulteta za management. Posledice krize, manjšo proizvodnjo in brezposelnost bomo občutili še nekaj let, so se strinjali.
Kriza bo v Sloveniji minila prej kot v Grčiji, Španiji, Baltskih državah in na Islandiji, ocenjuje Igor Kragelj z Banke Koper. Država še ni pretirano zadolžena, ob vstopu v krizo pa je bila njena zadolženost manjša kot pri državah, ki so danes v resnih težavah. Pri teh je zadolženost že pred nastopom krize presegla raven njihovega letnega BDP, ugotavlja.
Slovensko gospodarstvo se je po njegovih besedah hitro postavilo na noge in gre v pravo smer, naročila pa se že povečujejo. Kot proizvode, ki bodo v prihodnosti prinašali donose, Kragelj izpostavlja t.i. zeleno tehnologijo in z njo povezano industrijo.
Predsednik uprave Franc Krašovec pa izpostavlja, da je t.i. zelena tehnologija, predvsem sončne elektrarne, z ekološkega vidika najbolj umazana tehnologija, slovenskega porabnika pa bo ta oblika energije stala mnogo več od energije, ki jo proizvedemo v Termoelektrarni Šoštanj, Nuklearni elektrarni Krško in hidroelektrarnah.
Kljub temu, da ni bilo kaj delati, v Cimosu niso odpuščali, poudarja Krašovec. Naročila so po njegovem uplahnila čez noč, proizvodnja pa se še nekaj let ne bo vrnila na raven pred krizo. To so po njegovem najbolj občutila podjetja, ki so blizu dobrinam, ki jih potrošniki najlažje pogrešajo. "Okrevanje bo mnogo težje kot po krizi leta 1929, vendar pa ne dovolj težko, da bi se od nje kaj naučili," meni Krašovec. Namesto o gospodarski rasti bi bilo po njegovem pozitivno, če bi začeli govoriti o denarnem toku.
Boštjan Aver iz Kapitalske družbe pa opozarja, da bo Sloveniji zaradi neugodne starostne strukture zmanjkalo denarja za zdravstvo in pokojnine. Po njegovem je v prihodnosti zato pričakovati vstop tujega kapitala, ki bo poceni pokupil slovenska podjetja. "Upamo, da se bo ta kapital namenil dobrim projektom, ki jih bodo izpeljali menedžerji, ki bodo gledali na dolgi rok," pravi.
Čeprav je opaziti, da slovenska podjetja bolj kot pri stroških dela poskušajo prihraniti pri raziskavah in marketingu, pa podatki iz bilanc podjetij za prihodnost po Averjevih besedah ne obetajo nič dobrega. "Večini slovenskih družb zaenkrat ne kaže cvetoče," pravi. Stroški dela se po njegovem ne bodo zniževali, poleg pokojninske reforme pa bi bilo nujno potrebno razmisliti o krčenju javnega sektorja.
"Nisem prepričan, da so se vzroki za nastanek krize odpravili," meni finančnik v Luki Koper Marko Rems. Brezposelnost bo v prihodnje po njegovem še nekaj časa rasla. Luka Koper, ki dve tretjini prihodkov ustvari na tujih trgih, je občutila predvsem posledice finančne krize. Na manjši pretovor sta po njegovih besedah najbolj vplivala upad proizvodnje in mednarodne trgovine.
Kreditni krč Luke Koper ni prizadel, pač pa v prihodnosti načrtujejo manj investicij. Luka Koper, ki je bila še pred leti popolnoma nezadolžena, je v zadnjih treh letih namreč investicijam namenila 300 milijonov evrov. Investicijsko dejavnost bodo prilagodili razmeram in se omejili na tiste, ki bodo absolutno ekonomsko upravičene in manj tvegane, je še dejal Rems.
Gašper Čehovin iz družbe Parsec pa poudarja, da so posledice krize občutili tudi v storitvenem sektorju. Kljub predvidevanjem, da bo kriza prizadela le tradicionalne panoge, so jo občutili tudi v podjetju, ki se sicer ukvarja z informacijskimi tehnologijami in internetnimi storitvami, pravi Čehovin. Opažajo pa, da so zaradi krize naročniki previdnejši pri naročanju novih storitev, povečal je pritisk na cene, plačilni roki se odlagajo.