Čas je za drugačno (davčno) politiko, je sporočilo, ki ga je Veliki Britaniji poslala evropska komisija in s prstom pokazala na javnofinančni primanjkljaj. Načrti vlade, kako zmanjšati proračunsko luknjo, ki je posledica globoke in dolge recesije, so po mnenju Bruslja namreč premalo ambiciozni, evropskemu navodilu o zmanjšanju pod tri odstotke BDP bodo zatorej težko sledili. Čas je za svež veter, so ponovili tudi državljani, ki so v študiji javnega mnenja (Guardian/ICM), objavljeni v torek, - spet - izrazili nekoliko večjo podporo opozicijskim konservativcem. Minila sta komaj dva tedna, odkar se je zdelo, da se razkorak med naklonjenostjo konservativcem (37 odstotkov) in laburistom (35 odstotkov) povedno manjša, že se je razlika nekoliko povečala, znova v prid torijcev Davida Camerona. Smeri, ki jih nakazujejo javnomnenjske študije, se zanimivo obračajo, v prihodnjih predvolilnih mesecih in tednih se utegnejo nemara še bolj.
Ta čas loči (po raziskavi ICM) največji strankarski tekmici devet odstotkov glasov: konservativce podpira 40 odstotkov vprašanih, medtem ko so laburisti deležni 31-odstotne naklonjenosti. Liberalni demokrati Nicka Clegga, ki se čedalje bolj prebijajo v ospredje, so prepričali že petino anketiranih in, kakor je pred časom komentirala analitičarka Guardiana Jackie Ashley, bodo mešali štrene v tradicionalno binarni (politični) britanski realnosti. Ni namreč zanemarljivo, da samo 18 odstotkov vprašanih verjame, da bi bilo za Otok najbolje, če bi zmagali laburisti. Skoraj tretjina jih sicer navija za konservativce, medtem ko je še več takih - kar 44 odstotkov -, ki so prepričani, da je rešitev parlament, v katerem niti konservativna niti laburistična stranka ne bi imeli absolutne večine, torej koalicijska vlada. Osebne odlike Davida Camerona, tako so pokazali odgovori na nekatera druga anketna vprašanja, so še vedno opaznejše od dobrih lastnosti premiera Gordona Browna: Cameron je za 14 odstotkov v prednosti pri javnomnenjskem presojanju njegove kompetentnosti v morebitni funkciji predsednika vlade, za enajst odstotkov vodi tudi kot človek, ki bo popeljal Britanijo v pravo smer.
Opozorilo evropske komisije
V poročilu evropske komisije je, kakor piše AFP, sicer brati, da mora britanska vlada pri spopadanju z javnofinančnim primanjkljajem (znaša 12,6 odstotka BDP, vir Telegraph, februar 2010) pokazati več okretnosti, predvsem v ostrejši fiskalni politiki. Premier Gordon Brown napoveduje, da bo Britanija primanjkljaj prepolovila v štirih letih, podatki pa sicer kažejo, da je v zadnjem četrtletju lanskega leta že izstopila iz najhujše recesije po drugi svetovni vojni. George Osborne, ki bi v primeru zmage konservativcev na prihodnjih parlamentarnih volitvah utegnil prevzeti vajeti finančnega ministrstva, se strinja z Brusljem, da je treba pri zmanjševanju deficita pospešiti tempo. Po njegovem mnenju lahko samo nova vlada povrne zaupanje v britansko ekonomijo, tako med Otočani kakor v tujini. Iz podatkov še pesimistično napovedujejo, da se bo javni dolg v finančnem letu 2009/2010 povečal na rekordnih 178 milijard funtov (203 milijarde evrov), k optimizmu pa usmerjajo menda vse bolj mirne razmere na trgu dela. Delež brezposelnosti se je v obdobju od lanskega novembra do konca letošnjega januarja prvič po maju 2008 namreč zmanjšal za 0,1 odstotka (33.000 ljudi), na 7,8 odstotka. Brez dela je okrog 2,5 milijona Otočanov.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela