Prihodnjo sredo bo šel v javno razpravo predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Bistvene usmeritve so znane, čeprav vlada besedila do včeraj še ni dala iz rok, in če bo hotela uresničiti napovedane roke, bo morala precej pohiteti. Prvi sveženj zakonskih določil bi moral začeti veljati 1. januarja prihodnje leto, kar pomeni, da mora biti predlog v jeseni v državnem zboru. Roki so tesni, nervoze in nelagodja, ki izhajata iz nezaupljivega dialoga med socialnimi partnerji, pa je vedno več. Mnenja o tem, ali si je vlada vzela dovolj, preveč ali premalo časa za tako pomemben korak, so različna. Sindikati vztrajajo, da je rezultat pomembnejši od hitrosti implementacije, zato jim vladna stran očita zavlačevanje.
Po tem, kar je doslej zaokrožilo po medijih - od dela ekspertne skupine za zaprtimi vrati, ko se je pisal predlog sprememb, do dvanajstih zaporednih sestankov pogajalske skupine, ki je tehtala, barantala in tipala, kje so meje, da ljudje ne bodo preveč razočarani, da se bo vzdržnost pokojninske blagajne povečala in da koalicija (k sreči je dojela pomen reforme, ki je enako nujna, kot je nepopularna) ne bo preveč izgubila - so podaljšanje polne starostne dobe za upokojitev za dve leti za oba spola, podaljšanje podlage za preračunavanje pokojninske osnove s sedanjih 18 na 35 najugodnejših zaporednih let in stimuliranje z bonusi za podaljševanje delovne dobe po izpolnitvi pogojev za upokojitev, bistvene spremembe, ki jih bo prinesla nova pokojninska zakonodaja. Odmera za osnovo pokojnine bo po zagotovilih vlade ostala enaka kot do zdaj.
Na prvi pogled je takšen predlog modernizacije pokojninskega sistema opazno »mehkejši« od izhodišč ekspertne skupine, s pomembnim pridržkom, ki so se ga včeraj zavedali tako sindikati kot delodajalci. Vsi po vrsti so bili zadržani, nekateri člani pogajalske skupine pa precej presenečeni; to kaže, da se o nekaterih možnostih, ki so se razširile po medijih kot izvršena dejstva, sploh niso pogovarjali. Nekatere stvari, denimo minimalna starostna meja za upokojevanje, so še nedoločene, čeprav bodo pomembno vplivale na celotni paket sprememb in tudi na dosežek sindikatov. Pogajanja in usklajevanja se bodo nadaljevala še potem, ko bo predlog zakona že v javni obravnavi, sindikati pa bodo bonuse izposlovali, če bodo privolili v povišanje minimalne starostne meje s sedanjih 58 let za moške in 53 let za ženske na enotnih 60 let. Velik neuspeh bo, če bodo popustili pri podaljševanju najugodnejših zaporednih let za preračunavanje pokojninske osnove z 18 na 35 let; to je več kot v večini evropskih držav, kjer se povprečje vrti okrog 24.
Delodajalci so bili v pogajanjih zainteresirani predvsem za ukrepe, ki bi jih motivirali, da bi zaposlene obdržali dlje na delovnih mestih, zato so predlagali, da bi se jim za vsakega zaposlenega, ki doseže pogoje za upokojitev, za pol znižala prispevna stopnja, delavec pa bi zadržal svoj del prispevka v neto znesku. Na koncu je obveljal predlog sindikatov o predčasnem črpanju pokojnine. Ta za zdaj ponuja več neznank - od tega, kakšno sistemsko rešitev bodo ponudili za izplačevanje pokojnine hkrati z izplačevanjem plače, do tega, od katere osnove se bo ta odmera izračunavala, če delavec še ni zaključil svoje delovne dobe.
Pot je še dolga, čas se izteka. Pomembni dilemi, kot sta reforma drugega pokojninskega stebra in vprašanje, po katerem sistemu (točkovni ali NDC) bomo preoblikovali obvezno pokojninsko zavarovanje, nas tudi še čakata.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela
