Tako je na vprašanje, ali še vedno vztraja, da je Barbara Brezigar ravnala protipravno, odgovoril Aleš Zalar. Zaradi skrajne spolitiziranosti kadrovskih postopkov naj se vlada in državni zbor umakneta.
Ljubljana - Ali gre po torkovi napovedi pravosodnega ministra, da bo vlada v kratkem pripravila predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu, na podlagi katerega se bo politika povsem umaknila iz postopkov imenovanja tožilskih funkcionarjev - tudi generalnega državnega tožilca - za zmago Barbare Brezigar? »Gre za zmago pravne države.« Tako je včeraj na naše vprašanje odgovoril Aleš Zalar, po tem, ko je odgovarjal na novinarska vprašanja, povezana z dogodki, ki so sledili torkovemu sestanku vrha koalicije, ki še ni dal odgovora na vprašanje, ali bo vlada na predlog pravosodnega ministra državnemu zboru predlagala razrešitev generalne državne tožilke.
Tega ni pričakovati vsaj do petka, ko se bodo sestali Borut Pahor, Aleš Zalar in Barbara Brezigar, na sestanek pa je povabljena tudi višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar, nekdanja vodja specializiranega oddelka skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Nekdanja zato, ker je poseg prve tožilke v državi v zadevi Baričevič brez njene vednosti prepoznala kot »nenavaden in nezaupanje v moje strokovno delo«, zato je s tega mesta odstopila. Zalar pa je telefonska navodila Brezigarjeve policistu tega oddelka ocenil kot protipravni poseg in pri tej oceni vztraja tudi zdaj. Dejal je, da je petkov sestanek namenjen razjasnitvi in ugotavljanju dejstev, kakšne pa bodo nadaljnje odločitve tako premiera kot njegove, pa ni hotel napovedovati.
Potrdil pa je, da bodo na ministrstvu v kratkem pripravili spremembe tožilskega zakona, s katerim bodo okrepili vlogo državnotožilskega sveta. Gre za to, je pojasnil Zalar, da javnosti nikoli ne moreš prepričati, da v ozadju kadrovskih zamenjav ni političnih preračunavanj, če sta v te postopke vključena vlada in državni zbor. »Izkušnje nas učijo, da so ti postopki vedno do skrajnosti spolitizirani.« Zato je politično in pravno najbolj korektno, da se iz teh postopkov vlada in državni zbor umakneta.
Po novem naj bi bilo imenovanje generalnega državnega tožilca in vodij okrožnih državnih tožilcev v rokah državnotožilskega sveta. Ker je ta zdaj izključno sestavljen iz tožilcev, bi v skladu z ureditvijo, kot velja za sodni svet, vanj vključili tudi zunanjo strokovno javnost in na ta način preprečili cehovsko zaprtost tožilskega sistema. »Tako novega državnega tožilca ne bosta imenovali ne ta vlada in ne ta državni zbor, ampak državnotožilski svet.« Če pa bo predlagana razrešitev Barbare Brezigar, bo o tem najverjetneje še odločal državni zbor, saj napovedane spremembe tožilskega zakona še niso dokončno napisane, je povedal Zalar. Če bi bila Barbara Brezigar razrešena, bi začasno vodenje vrhovnega tožilstva prevzel Brezigarjev namestnik Mirko Vrtačnik.
Tudi spremembe zakona o sodiščih?
Lahko torej v kratkem pričakujemo tudi spremembe zakona o sodiščih, saj predsednika vrhovnega sodišča prav tako imenuje državni zbor? V kratkem ne, je dejal Zalar, saj postopek izbire novega predsednika vrhovnega sodišča pravkar teče (za to mesto se poteguje vrhovni sodnik Marko Šorli). V prihodnje pa najverjetneje, sicer pa je jedro problema, kot pravi minister, v ustavi, ki državnemu zboru daje veliko kadrovskih pristojnosti, tudi ko gre za pravosodne funkcionarje. Toda če ustavni sodniki med seboj izberejo svojega predsednika, »potem ne vidim nobenega razloga, da ga ne bi tudi vrhovni sodniki,« je dejal minister.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela