Na pravosodnem ministrstvu, ki je pripravilo predlog sprememb, so se odločili za poseg v tiste ustavne člene, ki govorijo o položaju in pristojnostih ustavnega sodišča.

Ljubljana - Vlada bo na današnji seji obravnavala predlog za začetek postopka za spremembo treh členov ustave (160., 161. in 162.), zato da bi lahko ustavno sodišče kot najvišji varuh ustavnosti, zakonitosti ter človekovih pravic in njegovih svoboščin začelo učinkovito opravljati svojo vlogo. Zato so se na pravosodnem ministrstvu, ki je pripravilo predlog sprememb, odločili za poseg v tiste ustavne člene, ki govorijo o položaju in pristojnostih ustavnega sodišča.

Temeljno izhodišče predlaganih sprememb je, da se vse pristojnosti ustavnega sodišča uredijo v ustavi. Ustavno sodišče naj bi po novem odločalo:

• o skladnosti zakonov z ustavo s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo;

• o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti;

• o sporih o pristojnostih med državnim zborom, predsednikom republike in vlado;

• o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank;

• o pritožbah proti odločitvi glede potrditve mandata oziroma glede ugotovitve izidov volitev članov državnega sveta, poslancev v evropskem parlamentu in predsednika republike;

• o drugih zadevah, ki so mu naložene z ustavo ali z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvetretjinsko večino navzočih poslancev.

Kdo lahko zahteva presojo ustavnega sodišča?

Oceno ustavnosti zakona v postopku pred ustavnim sodiščem bodo lahko zahtevali tretjina poslancev, državni svet, vlada, varuh človekovih pravic, samoupravna lokalna skupnost in reprezentativni sindikati.

Pravica proste izbire

Ustavno sodišče naj bi po novem prosto odločilo, ali bo pobudo oziroma ustavno pritožbo obravnavalo ali ne (diskrecijska pravica). Najverjetneje bo ta rešitev sprožala največ strokovnih in političnih pomislekov. V pravni državi morajo namreč po oceni pravosodnega ministrstva vsi organi državne ali lokalne oblasti, med njimi še posebej sodišča, zagotavljati varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vloga ustavnega sodišča kot najvišjega varuha ustavnosti in človekovih pravic pa naj bo, da s svojimi odločitvami v izbranih zadevah uvaja visoke ustavne standarde njihovega varstva, ki bodo vodilo drugim organom pri odločanju o pravicah in obveznostih.

Hkrati bo ustavno sodišče na ta najpomembnejša vprašanja lahko odgovorilo v bistveno krajšem času kot doslej, s čimer bo tudi v postopku pred njim zagotovljena človekova pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. S tem bo - kljub manjšemu številu odločitev ustavnega sodišča - dejansko in v krajšem času zagotovljeno varstvo ustavnih pravic večjemu številu ljudi.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela