Festival dramske pisave Preglej naglas
Cankarjev dom, dvorana Duše Počkaj
12.-19. 3. 2010
V okviru festivala dramske pisave Preglej na glas se je v teh dneh zvrstilo pet bralnih uprizoritev besedil, nominiranih za Grumovo nagrado, ki jo najboljšemu novemu slovenskemu dramskemu besedilu vsako leto podeljujejo na Tednu slovenske drame v Kranju. Zahvaljujoč kulturnemu društvu Integrali, Gledališču Glej, Prešernovemu gledališču Kranj, Cankarjevemu domu in igralskim ekipam so bralne uprizoritve integralnih tekstov brezplačno na ogled v dvorani Duše Počkaj.
Bralna uprizoritev je posebna gledališka zvrst predstavitve besedila, ki ponekod skozi igralske transformacije in režijske markacije že prinaša predokus gledališkega dogodka, kljub temu pa predstavlja dramski tekst v integralni podobi. Ta najpogosteje poprej še ni bil postavljen na gledališki oder, zato bralna uprizoritev razpira potencialne možnosti in smeri uprizoritve - na ta način predstavi nov dramski tekst brez dramaturških posegov in režijskega koncepta. Pri tem so opazne različne strategije, od lucidnega branja besedila za mizo v slogu radijske igre do že mizanscensko in kostumsko izdelanih elementov predstave.
V soboto je bila v režiji študenta gledališke režije Jaše Kocelija kot prva predstavljena drama Iva Prijatelja Totenbirt. Igra skozi vpogled v življenje vaške gostilne nekje na Štajerskem v drugi polovici devetdesetih let prikazuje življenje gostilničarja, njegove družine, prijateljev, pivskih kolegov in nove natakarice Sandre, najbolj enigmatične dramske osebe v igri, ki s svojo izmuzljivostjo pripomore k sicer nekoliko šibki dramski napetosti. Slikovito okolje napolnjujejo karakterji vaškega miljeja, vsak s svojo bolj ali manj neobvezno prisotnostjo. Njihovi razvlečeni, narečno obarvani pogovori se vrtijo okoli enih in istih tem, zdi se, da se v tem okolju redko kaj spremeni - čeprav se v počasnem in razvlečenem tempu zgodi kar nekaj bistvenih premikov, ki protagonistom za vedno spremenijo življenje. Stari pijanček Ivek zmrzne v snegu, nekdaj zapiti, nato ozdravljeni gostilničar Štef se ponovno zapije - kmalu je jasno, da tudi gostilni Totenbirt ne gre najbolje in da v procesu tranzicije ni našla svoje perspektive. Kljub temu igra ohranja možnost izhoda mlade generacije, za katere se zdi, da se še lahko izmuznejo iz gnilega vzdušja zaprašenega okolja in na pogorišču življenja starih vrednot zgradijo svojo prihodnost. Igra je napisana v za sodobno dramsko pisavo nenavadnem naturalističnem slogu z dialogi, ki delujejo kot neposredna transkripcija gostilniških pogovorov. Ima pa nekaj zanimivih trenutkov: skorajda nadrealistično srečanje Štefa z mrtvim Ivekom, Sandrine duhovite dialoške replike ter sam konec, ko se po Štefovi smrti o pitju alkohola pogovarjajo s hladno vzvišenostjo družbe, ki se je povzpela nad njegovo raven.
Kot vpogled v hladno vzvišenost sodobne malomeščanske družbe je mogoče brati tudi drugo v seriji bralnih uprizoritev nominiranih tekstov, igro Luknja Žanine Mirčevske v režiji Ajde Valcl. Dogajanje je postavljeno v »stanovanje materialno preskrbljenih«, kjer se zakonski par srednjih let odloči za spočetje otroka s pomočjo »najete maternice«, torej ženske, ki donosi otroka. Prav to je povod, da se v urejenem domu naseli mlada ženska Marija Richter, ki nato po porodu še tri mesece skrbi za otroka. Pomemben del te igre je prolog, napisan po motivih intervjuja iz Dnevnika pobegle seksualne sužnje, Izpoved prostitutke (Sreypov Chan) iz Phnom Penha, glavnega mesta Kambodže. Prolog razkriva grozljiv dokumentarni trenutek iz življenja deklice, ki so jo njeni starši od njenega sedmega leta prodajali Arabcem, da bi z njimi zgubila nedolžnost, kar naj bi jim prineslo srečo in zdravje. Prej ali slej, najpozneje pa po razkritju Marijine spremembe identitete in temne preteklosti, obsodbe zaradi infanticida lastnega otroka, postane jasno, da je ta prodajana deklica sedanja nadomestna mati. To dejstvo povzroči v »hiši materialno preskrbljenih« vsesplošen strah in preplah, da se ne bi česa »nalezli«, ter odločitev, da se morajo Marije čim prej znebiti. Zavest, da je ona pri tem nedolžna žrtev, v njih ne vzbudi usmiljenja in tudi njen (skorajšnji) skok skozi okno jih ne odvrne od bogato obložene mize.
Prvi dve bralno uprizorjeni nominirani igri se spopadata z družbenokritičnimi vsebinami, vzpostavljata karakter enigmatične ženske, ki pride v specifično, ozko okolje, kjer se razkrije njena identiteta, ter poskušata pokazati na pomanjkanje vrednot v sodobni družbi.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela.