Grški premier Jorgos Papandreu v sredo zvečer v Bruslju ni izključil možnosti, da bi Grčija od Mednarodnega denarnega sklada zahtevala finančno pomoč v primeru, če ne bo možna evropska podpora.

Bruselj - »Vse je možno in nič izključeno,« je dejal Jorgos Papandreu na skupni novinarski konferenci s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom.

Papandreu je dodal tudi, da Grčija ne bo zmogla ohraniti načrtovanega primanjkljaja, če si bo na finančnih tržiščih morala sposojati po visoki obrestni meri. Kljub vsemu pa »bi nam bila ljubša evropska rešitev«, je dodal grški premier, navezujoč se na odločitev Nemčije, ki Grčiji ne namerava nameniti sredstev. Kanclerka Merklova je namreč včeraj ocenila, da je grške težave treba reševati pri koreninah.

Po pisanju Financial Timesa se enotnost EU v pristopu do reševanja grških težav lomi, saj naj bi vsaj tri od 16 članic bile naklonjene finančni pomoči IMF, če Grčiji v naslednjih dveh mesecih ne bi uspelo poplačati dolga. Med trojico so Finska, Nizozemska in Italija, Španija in Francija pa se zavzemata za omejeno vlogo IMF.

IMF je Grčiji letos že zagotovil tehnično pomoč, vendar so vlade držav članic evroobmočja zavrnile finančno podporo IMF na podlagi dejstva, da je grška kriza interna zadeva Evropskega denarnega sklada.

Grška vlada potrebuje 53 milijard evrov s finančnih trgov in mora aprila in maja poplačati dolg 20 milijard evrov po spremenljivih obrestnih merah. Grški varčevalni ukrepi predvidevajo zmanjšanje letošnjega primanjkljaja z 12,7 na 8,7 odstotka BDP, vključno z zmanjševanjem stroškov v javnem sektorju in zvišanju davka. Težave v Atenah spodkopavajo zaupanje v evro in vzbujajo skrbi pred podobno krizo, ki bi lahko prizadela druge zadolžene države, kot sta Portugalska in Španija.

Medtem so »grške skrbi« zrušile vrednosti evra na današnjem borznem trgovanju v Tokiu in New Yorku, poleg tega je padla tudi vrednost nafte in bakra.