Ta. C./STA
Ljubljana - Poslanke in poslanci so s 44 glasovi za in 28 proti sklenili, da bodo zahtevo za razpis referenduma o izbrisanih posredovali ustavnemu sodišču. To bo presodilo, ali bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji je državni zbor sprejel 8. marca, z njo pa naj bi država po 18 letih celovito uredila položaj izbrisanih. Novela ureja položaj tistih izbrisanih, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa.
Poslanci SDS in SNS pa so vložili zahtevo, da o zakonu odločajo državljani na zakonodajnem referendumu. Menijo, da je zakon utemeljen na neresničnih podatkih, da ne bo imel finančnih posledic, saj so prepričani, da bo predstavljal podlago za izplačevanje odškodnin izbrisanim. Koalicijski poslanci pa so nato vložili predlog, naj državni zbor zahtevo pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Prepričani so, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, saj zakon sledi odločbi ustavnega sodišča.
Matični odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je v sredo državnemu zboru sklenil predlagati, da referendumsko zahtevo pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Kot je danes v imenu predlagatelja pojasnil poslanec SD Miran Potrč, bi že odlog uveljavitve zakona, kaj šele njegova zavrnitev na referendumu, pomenil nadaljevanje neustavnega stanja v nedogled.
Predlog, da državni zbor referendumsko zahtevo posreduje v presojo ustavnemu sodišču, v celoti podpira tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Vsako zavlačevanje ureditve položaja izbrisanih bi namreč pomenilo nadaljevanje protiustavnega stanja, na kar je izrecno opozorilo tudi ustavno sodišče, je opozorila. Zakon je po besedah Kresalove edina prava možna pot za ureditev statusa izbrisanih, referendum, na katerem bi večina odločala o pravicah manjšine, pa bi bil protiustaven. "Čas je, da zapremo boleče poglavje slovenske zgodovine in se dvignemo nad raven populističnega nabiranja točk," je poslance pozvala ministrica Kresalova.
V poslanski razpravi so podporo ustavni presoji napovedovali v koalicijskih poslanskih skupinah, kjer so menili, da bi bilo referendumsko odločanje o človekovih pravicah izbrisanih protiustavno. V opoziciji pa so bili po drugi strani prepričani, da bi morali o tako pomembnem vprašanju odločati državljani. Po njihovem mnenju bo zakon podlaga za izplačevanje odškodnin in podeljevanje državljanstev, do statusa pa naj bi bili upravičeni tudi "agresorji in špekulanti".