Zakon o izbrisanih na ustavno sodišče

Poslanci so s 44 glasovi za zahtevo za razpis referenduma o zakonu o izbrisanih, ki ga zahtevajo poslanci SDS in SNS, posredovali v presojo ustavnemu sodišču.

Ta. C./STA
čet, 18.03.2010, 20:07

Ljubljana - Poslanke in poslanci so s 44 glasovi za in 28 proti sklenili, da bodo zahtevo za razpis referenduma o izbrisanih posredovali ustavnemu sodišču. To bo presodilo, ali bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji je državni zbor sprejel 8. marca, z njo pa naj bi država po 18 letih celovito uredila položaj izbrisanih. Novela ureja položaj tistih izbrisanih, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa.

Poslanci SDS in SNS pa so vložili zahtevo, da o zakonu odločajo državljani na zakonodajnem referendumu. Menijo, da je zakon utemeljen na neresničnih podatkih, da ne bo imel finančnih posledic, saj so prepričani, da bo predstavljal podlago za izplačevanje odškodnin izbrisanim. Koalicijski poslanci pa so nato vložili predlog, naj državni zbor zahtevo pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Prepričani so, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, saj zakon sledi odločbi ustavnega sodišča.

Matični odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je v sredo državnemu zboru sklenil predlagati, da referendumsko zahtevo pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Kot je danes v imenu predlagatelja pojasnil poslanec SD Miran Potrč, bi že odlog uveljavitve zakona, kaj šele njegova zavrnitev na referendumu, pomenil nadaljevanje neustavnega stanja v nedogled.

Predlog, da državni zbor referendumsko zahtevo posreduje v presojo ustavnemu sodišču, v celoti podpira tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Vsako zavlačevanje ureditve položaja izbrisanih bi namreč pomenilo nadaljevanje protiustavnega stanja, na kar je izrecno opozorilo tudi ustavno sodišče, je opozorila. Zakon je po besedah Kresalove edina prava možna pot za ureditev statusa izbrisanih, referendum, na katerem bi večina odločala o pravicah manjšine, pa bi bil protiustaven. "Čas je, da zapremo boleče poglavje slovenske zgodovine in se dvignemo nad raven populističnega nabiranja točk," je poslance pozvala ministrica Kresalova.

V poslanski razpravi so podporo ustavni presoji napovedovali v koalicijskih poslanskih skupinah, kjer so menili, da bi bilo referendumsko odločanje o človekovih pravicah izbrisanih protiustavno. V opoziciji pa so bili po drugi strani prepričani, da bi morali o tako pomembnem vprašanju odločati državljani. Po njihovem mnenju bo zakon podlaga za izplačevanje odškodnin in podeljevanje državljanstev, do statusa pa naj bi bili upravičeni tudi "agresorji in špekulanti".


Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
23 komentarjev
23 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: