Ljubljana - Vlada je lansko jesen sprejela odločitev o pripravi nove Strategije razvoja Slovenije, temeljnega razvojnega dokumenta države. Pet visokošolskih profesorjev je pripravilo izhodišča za novo strategijo, ki se dopolnjujejo s prejšnjo strategijo iz leta 2005. Izhodišča je na prvi razpravi o razvoju Slovenije predstavil eden od avtorjev Janez Šušteršič, ki je v svojem nagovoru izpostavil nujnost po slovenskem razvojnem modelu. Sicer pa so se nekateri udeleženci razprave, denimo prvi mož Krke Jože Colarič ter ekonomista Mojmir Mrak in Marko Simoneti, izpostavili, da doslej ni bila težava napisati strategijo, temveč jo tudi implementirati. Vlada naj bi sicer novo strategijo napisala jeseni.
Vsebinska izhodišča nove strategije so pripravili štirje ekonomisti, in sicer Janez Šušteršič, Jože P. Damijan, Mojmir Mraka in Matija Rojc, ter sociolog Urban Vehovar. V izhodiščih so izpostavili, da je treba spremeniti dosedanji slovenski razvojni model, če želimo dokončno prestopiti v družbo gospodarsko in socialno najbolj razvitih držav. Dosedanje strukturne reforme so bile namreč izvedene le delno, ker pa temeljnih sprememb ni bilo, je gospodarska kriza povzročila toliko večje razdejanje v neprilagojenem gospodarstvu. Avtorji so namreč prepričani, da smo vse do danes ohranili značilnost slovenskega modela. Država deluje skozi niz nepreglednih kadrovskih povezav, pomembna infrastruktura in finančna podjetja ostajajo neprivatizirana, obseg socialnih pravic ostaja dolgoročno javnofinančno nevzdržen, regulacija zaposlitev za nedoločen čas odvrača novo zaposlovanje, uvajanje konkurence in odpiranje trgov v mrežnih dejavnostih je počasno, gospodarska rast pa pretežno temelji na nekaj velikih podjetij in infrastrukturnih naložbah. »Ker gospodarstvu, ki se ni dovolj prestrukturaliziralo, ni uspelo dovolj povečati ustvarjene dodane vrednosti, podjetja ne morejo izplačevati dostojno velikih plač, država pa nima več dovolj virov za financiranje obsežnega socialnega sistema in sistema javnih storitev, zato napoveduje posege v obstoječe pravice,« so še zapisali avtorji.
Sprememba volilnega sistema?
Ti zato predlagajo preučitev sistema socialnega partnerstva in volilnega sistema, ki ustvarja velike in programsko različne koalicije. Danes namreč lahko odločitve blokirajo stranke s petodstotno podporo, je izpostavil Šušteršič. Avtorji še predlagajo različne spodbude, in sicer za mobilnost prebivalstva, za podjetja, da bodo izdelovala končne izdelke namesto vmesnih produktov ter za raziskave in razvoj. Treba je vzpostaviti tudi spodbudne pogoje za podjetništvo in rast malih podjetij ter za prehod iz sive ekonomije v formalno. Po mnenju avtorjev izhodišč je potrebna tudi modernizacija
sistemov socialnega zavarovanja v smeri omogočujoče države blaginje, kjer ključno vprašanje ni obseg, temveč kakovost transferjev. Nujna pa je tudi konsolidacija javnih financ in dolga, je omenil Šušteršič. Po njegovih besedah so izhodišča dodatek k že zapisanim strategijam. A težava
strategij je doslej bila, da niso bile implementirane, je ocenil Mojmir Mrak. Pri uresničevanju strategij so težave, je povedal predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič, ker se preveč energije vloži v kritiko, kaj je bilo doslej napravljeno.
Težava je velika zadolženost
Na »implementacijski deficit« je opozoril tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti Marko Simoneti. Ta je sicer izpostavil veliko zadolženost
slovenskih podjetij. Po njegovih besedah podjetja namreč obladujejo zaprti lastniški krogi, ki v družbe ne spustijo novega lastniškega kapitala. Zato se podjetja financirajo zgolj prek bank. Gre za podobne razmere kot v socializmu, ko ni bilo lastniških virov financiranja. Prezadolžena je tudi država. Simoneti tako opozarja, da če bi upoštevali tudi zadolženost paradržavne Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, bi bila zadolženost še mnogo večja.