Božo Mešanovič, P. Ž., M. J.
Bruselj - »Če bomo še naprej najemali posojila po nerazumno visokih obrestnih merah, ne bomo mogli zmanjšati primanjkljaja, kar je cilj sprejetih reform,« je med obiskom v institucijah Unije poudaril grški premier Jorgos Papandreu. Na začetku leta je Grčija resda unovčila za skoraj trinajst milijard evrov obveznic, vendar je bila prisiljena privoliti v več kot šestodstotne obresti, da je privabila tuji kapital. »Od sodržavljanov zahtevamo znižanje plač, da bi zmanjšali primanjkljaj, potem pa ta denar v nekaj trenutkih izgine v žepih špekulantov. To je treba preprečiti.«
Papandreu je kritično ošvrknil pomisleke, predvsem nemške kanclerke Angele Merkel, o pomoči, ki jo potrebuje Grčija. »Ne prosimo denarja nemških, francoskih ali italijanskih davkoplačevalcev, potrebujemo pa odločno politično podporo, da bomo lahko uresničevali reforme in zagotovili, da za posojila ne bomo plačevali več, kot je treba,« je šef grške vlade poudaril na parlamentarnem odboru za spremljanje finančne, gospodarske in socialne krize.
V primežu
Namesto v uresničevanje reform se privarčevani denar preliva na trge kapitala, je dodal Papandreu. Želi si, da bi Grčija, ki se je znašla v primežu špekulativnega kapitala, dobila dostop do denarja po tržnih pogojih, ki veljajo za države s stabilnim gospodarstvom, zato naj Unija »postavi na mizo nabito puško in zagotovi, da se bo trg kapitala odzval pozitivno«, je uporabil domislico finančnega ministra Jorgosa Papakonstantina.
V Atenah pričakujejo, da bodo najvišji državniki Unije že na bližnjem zasedanju evropskega sveta (25. in 26. marca) potrdili mehanizem pomoči, ki so ga finančni ministri iz območja evra pripravili v ponedeljek zvečer, da bi ga Grčija lahko uporabila v primeru stiske.
Med obiskom na sedežu evropske komisije Papandreu ni skrival, da bi se ob nerazumevanju ali odlašanju z odločitvijo lahko obrnil po pomoč k Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF). Temu pa bi se v evrski skupini radi izognili, da ne bi vzbujali vtisa nesposobnosti za reševanje dolžniške krize v članici valutnega kluba.
Zadržana Nemčija
Berlin - Glede pomoči Grčiji je Nemčija ves čas zadržana in oprezna. Navsezadnje bi morala kot največje evropsko gospodarstvo v solidni javnofinančno kondiciji prispevati največ. Sestanka finančnih ministrov iz območja evra v nemški vladi niso hoteli obravnavati kot odločitev o pomoči, ampak predvsem kot tehnične priprave. Tako je nemški zvezni finančni minister Wolfgang Schäuble opozarjal, da Atene sploh še niso zaprosile za pomoč, zato je govorjenje o ukrepih prenagljeno.
Grčija potrebuje IMF
Ljubljana - »V Financial Timesu sem že pred mesecem dni objavil članek in evropske finančne ministre pred sestankom Ecofina pozval, naj v primeru Grčije posreduje Mednarodni denarni sklad,« nam je povedal ugledni belgijski ekonomist in sodelavec možganskega trusta Bruegel André Sapir ob robu ljubljanske strateške konference.
»Lahko sicer razpravljamo, ali naj v Evropi vzpostavimo evropski denarni sklad. Toda krizo imamo zdaj in na voljo imamo sedanje institucije. Nimamo še ustreznih mehanizmov, in če bi hoteli intervenirati v Grčiji, bi to lahko naredili le s finančno podporo posameznih članic evroobmočja. Za to bi potrebovali nekakšno ‘koalicijo voljnih', tako kot v Iraku, ki bi bila pripravljena pomagati in prispevati denar. Takšen medvladni dogovor ‘voljnih' bi bilo politično zelo težko doseči zaradi različnih pogledov držav in tudi zaradi ekonomskih posledic. Slišali smo že nekatere zoprne in nacionalistične razprave med državami, ko so Nemci žalili Grke in nasprotno. Moj predlog je bil, da se vsemu temu izognemo in se obrnemo na IMF. Grčija je članica IMF in IMF ima mehanizme, za katere se ve, kako delujejo. Če stvari delamo preko IMF, se izognemo političnim razpravam v članicah evroobmočja. Članek sem napisal tudi v svarilo drugim vladam, češ, ukrepajte in ne dopustite, da bi zašli v podoben položaj, saj boste sicer tudi same, ko bodo razmere precej slabše, postale predmet obravnave IMF,« je za Delo povedal Sapir.