Ko sem prevzela ministrsko funkcijo, je bil projekt Evropske prestolnice kulture le certifikat, brez enega samega zagotovljenega centa, je dejala Majda Širca. "Tako da je 10,7 milijona soliden znesek."
»Ko sem prevzela ministrsko funkcijo, je bil projekt Evropske prestolnice kulture le certifikat, brez enega samega zagotovljenega centa. Želeni zneski so se vrteli vse tja do štiristo milijonov evrov, vendar so danes pač drugačni časi in vsi se morami prizemljiti,« je na okrogli mizi o EPK, ki jo je organizirala časopisna hiša Večer, dejala ministrica za kulturo Majda Širca. Po njenih besedah je znesek 10,7 milijona evrov povsem soliden, še zlasti v teh kriznih časih, ko je tako rekoč »vsaka seja vlade pospremljena s transparenti protestnikov«.
Sicer pa o vsebini EPK nismo slišali tako rekoč nič, polemika se je vrtela predvsem okoli formalne strukture organiziranja EPK, s katero je bilo po mnenju nekaterih razpravljavcev - Marko Košan iz Slovenj Gradca je opozoril, da v treh letih ni bilo niti enega programskega koordinacijskega sestanka med partnerskimi mesti - zapravljenega veliko časa in javni zavod Maribor 2012 še vedno vodijo le vršilci dolžnosti. Po mnenju v. d. generalnega direktorja zavoda Vladimirja Rukavine so bili postopki res dolgotrajni, vendar je bila v igri možnost ustanovitve javnega ali pa zasebnega zavoda; zasebni zavod bi bil veliko boljša alternativa, saj bi se izognili številnim birokratskim postopkom, kar dokazuje tudi primer portugalskega Guimaraesa, ki bo leta 2012 prav tako Evropska prestolnica kulture. Takšnih birokratskih ovir bo po njegovih besedah tudi v bodoče še veliko, še zlasti če bo pri izbiri programa prevladal komisijski, in ne selektorski princip, saj bodo odločitve počasne, odgovornosti pa zamegljene.
Na okrogli mizi je sodeloval tudi režiser Tomaž Pandur, ki ga mariborski župan Franc Kangler vidi na mestu predsednika programskega sveta. Pandur je povedal, da ni sprejel še nobene funkcije, njegova odločitev pa je odvisna od vizije EPK 2012. »Če bosta projekt zaznamovali povprečnost in amaterska provincionalnost, me ne zanima, če bodo načrti ambiciozni, globalni in vodeni z avtentičnim avtorskim rokopisom, pa sem pripravljen sodelovati,« je razložil Pandur. Po njegovih besedah je treba definirati nove točke duhovne orientacije in navsezadnje obuditi »južnoslovanski umetniški impulz«, ki je še kako zaznamoval nekdanjo Jugoslavijo, ter na teh osnovah sestaviti »slovensko umetniško reprezentanco«.
Druga velika tema so bile neuresničenee naložbe v infrastrukturo, še zlasti šest mariborskih projektov, ki so bili pred kratkim zavrnjeni na razpisu ministrstva za kulturo. Župan Kangler je prepričan, da so bile v ozadju »osebne odločitve članov komisije«, ki očitno niso naklonjeni EPK, ministrica pa ga je zavrnila, češ da je šlo za strokovno odločitev, da naj se Maribor prijavlja tudi na razpise ministrstva za lokalno samoupravo, kjer je veliko več denarja, ob tem pa je opozorila tudi na projekt Svetovne prestolnice knjige v Ljubljani, ki bo prav tako trajal eno leto, zanj pa so na ministrstvu zagotovili milijon evrov. V sklepu debate smo slišali dve dokaj različni zgodbi o novem mariborskem, tako imenovanem »evropskem gledališču«, ki bi delovalo pod Pandurjevim okriljem. Franc Kangler je potrdil, da iščejo primerno lokacijo in da si želi projekt nedvomno uresničiti, medtem ko je Tomaž Pandur povedal, da »ni potrebe po novem gledališču, saj ga Maribor že ima«, obstajajo pa ideje o novem »kulturnem centru«.
Iz petkove tiskane izdaje Dala