Ljubljana - »Minister ima pravico, da izbira svoje sodelavce, in jaz imam pravico, da izbiram svoje.« Tako je predsednik vlade Borut Pahor včeraj odgovoril svojemu sodelavcu, finančnemu ministru Francu Križaniču, ki še vedno vztraja pri Dragu Isajloviču. Enigmatično in kratko izjavo premiera je mogoče razumeti kot posredno grožnjo ministru - če se ne bo znebil svojega svetovalca, bo šel sam. Pahor je namreč ministru na začetku tedna sporočil, da pričakuje, da bo Isajlovič čim prej odšel z ministrstva, ta pa mu je vrnil z izjavo, da si sodelavce izbira sam. Socialni demokrati v sporu podpirajo predsednika vlade, čeprav sta tudi minister in Isajlovič člana te stranke. Za prvaka opozicije Janeza Janšo pa je povezava med ministrom in njegovim svetovalcem »udbomafija«.
Nov besedni dvoboj med finančnim ministrom in predsednikom vlade je začel Pahor, ki je staro stališče o svetovalcu pred dnevi zaostril; ministru je namreč že na začetku mandata predlagal, naj ga odslovi. Pozneje se je uklonil Križaničevim argumentom, da ima sam pravico izbirati svoje svetovalce. Pahor ministru zdaj tega ne predlaga več, to od njega pričakuje. Križanič je predsedniku v torek odvrnil, da si svetovalce izbira sam in da Isajloviču zaupa.
Trenja so menda povzročile predvsem naloge, ki jih Isajlovič opravlja na ministrstvu; uradno gre za »storitve svetovanja na področju aktivnosti iz pristojnosti ministrstva za finance pri odpravljanju posledic krize v gospodarstvu«, z ministrstvom pa ima sklenjeni dve pogodbi. Prva je bila podpisana 6. maja lani za štiri mesece, torej do 6. septembra 2009. Plačilo je znašalo največ 9600 evrov, izplačilo pa je bilo odvisno od števila realiziranih ur na mesec. Po izteku te pogodbe je Isajlovič z ministrstvom sklenil novo podjemno pogodbo, in sicer za obdobje od 14. septembra lani do 14. oktobra 2010. Njena vrednost je 28.800 evrov na leto (brez DDV) in ima mesečni limit 2400 evrov brez davka.
Javnost so razburile predvsem informacije o »neuradni« vlogi ministrovega svetovalca. Križanič ga je menda neuspešno poskusil postaviti na vrh nadzornikov Darsa, po naših informacijah pa je Isajlovič pozneje opravljal nekatere posebne kadrovske naloge, med drugim je menda sodeloval pri pogovorih s kandidati za predsednika uprave NLB, mediji so poročali tudi o primerih, ko je telefoniral bankam, naj nekaterim podjetjem podelijo posojila.
V notranja trenja so posegli v stranki. Generalni sekretar Uroš Juševec nam je sporočil, da ima pri tem vprašanju »Borut Pahor absolutno podporo v stranki in poslanski skupini«.
Janša: Manifestacija moči udbomafije
Sporni svetovalec že od začetka mandata buri duhove tudi v opoziciji. Ko je postalo javno znano, da je Isajlovič nekdanji sodelavec službe za državno varnost (Udbe), se je oglasila predvsem SDS in njen predsednik Janez Janša, ki je z Isajlovičem tudi osebno »sodeloval«. Isajlovič je bil namreč tisti, ki je Janšo aretiral in zasliševal pri procesu zoper četverico.
Včeraj je Janša dejal, da gre pri sedanji vlogi Isajloviča »za pojav, ki so mu avtorji nekaterih knjig v sredini 90. let prejšnjega stoletja rekli udbomafija«. Za Janšo so sporne predvsem »povezave in prepletenost povezav nekdanje tajne politične policije, poslovnih krogov in očitno sedanje vladajoče politike«, te pa so prišle tako daleč, da minister postavi na kocko svojo funkcijo v vladi samo zato, da bi ohranil pogodbo z nekdanjim pomembnim uslužbencem tajne politične policije, ki je poleg tega še javno znan. »Ne gre samo za te povezave, gre tudi za manifestacijo moči udbomafije,« je prepričan Janša.
Iz petkove tiskane izdaje Dela