Da živi z režiserjem, je vsekakor pomagalo njeni karieri, čeprav sama duhovito pravi, da skupna postelja še ni poroštvo za uspeh v igralskem poslu. A tudi brez zveze s Timom Burtonom bi bila Helena Bonham Carter nedvomno uspešna. Še preden je spoznala Tima, je imela za sabo vloge v filmih Soba z razgledom, Hamlet, Howardov kot, Klub golih pesti ... Le malo manj norih vlog bi imela za sabo. Takih na primer, kot je ta v Alici v Čudežni deželi ... Helena je na pogovor v londonski hotel Dorchester prišla izčrpana, a nas njeno zehanje ni prav nič motilo, igralka je namreč neskončno zabavna. Med drugim je kar naravnost povedala, da se njen šestletni sin ni niti malo navdušil nad filmom.
Morda je bilo vašega sinčka Billyja strah? Film je le precej mračen ...
Ne, ni ga bilo strah. Prej bi bilo strah mene! (smeh) Ne vem, zmaj je bil res strašen, a to ga sploh ni motilo. Sicer pa mislim, da je koristno, če se otroci kdaj česa bojijo, tudi strah gradi značaj, mnoge pravljice so pravzaprav strašne, a jih vseeno beremo otrokom pred spanjem.
Tudi mamina ogromna glava v filmu ga ni prestrašila?
Niti to ne! Res čudno, sem mislila, da bo znorel, ko me bo videl tako groteskno glavato, pa nič! Verjetno se je otrok ob dveh tako norih starših že vsega navadil (smeh). Zdaj ga tako ali tako zanimajo pošasti: hoče vedeti čisto vse o Nessie, o Big Footu, o Jetiju ali kako mu je že ime ...
Česa pa ste se vi bali kot smrklja?
Rakov! Raki so me na smrt strašili. Imela sem more o njih, pogosto sem imela iste sanje: kako hodim po potki skozi gozd, ko kar naenkrat iz zemlje pogleda rak in me začne preganjati. Bežim skozi gozd in zagledam hišo, na potki do nje pa mrgoli jastogov! Potem sem se po navadi prebudila ...
Vaše sanje se zdijo kot predloga za film Tima Burtona!
Se strinjam! Verjetno bi naredil animirani film s stop-motion tehniko. Ko sem bila noseča z Billyjem, sem imela še ene nore sanje: sanjala sem, da sem noseča, a sem namesto Billyja rodila - zmrznjeno kokoš! In v sanjah moje mame to niti ni preveč motilo (smeh). Rekla je samo: »Oh, kako je ljubek!« Kasneje je to postala družinska šala: Billyja smo prvi dve leti klicali zmrznjen piščanček (smeh). Tim je rekel, da morava to enkrat izrabiti za kak film ...
Imate tudi dveletno hčerko. Ona pa je verjetno še premajhna za Alico v čudežni deželi ...
Vraga je ... Silila se je v sobo, da bi gledala očka v jutranji oddaji, samo zato, da bi lahko gledala izseke iz filma. Nora je na pošasti in monstrume in zdaj ves čas ponavlja samo »devede, devede« - hoče namreč, da ji film pokažemo na devedeju.
Glede na to, da je Tim kar osem mesecev prebil v Los Angelesu zaradi postprodukcije filma, montaže ... Vam je kaj manjkala moška roka v hiši?
Jasno! A ne Timova. Tim je genialen filmar, a kot vsi nadarjeni umetniki je v hiši praktično nekoristen (smeh). On ima težave že z uporabo mikrovalovke, ne pa da bi popravil kaj v hiši. Ko se pomiri direndaj okrog filma, se bomo morali nekam preseliti, dokler ne bodo obnovili hiše, ker je ta res v slabem stanju.
Kako se sproščate?
Nisem najboljša v sproščanju, rada delam, no, ko ne delam, rada kuham.
Kaj pa kuhate?
Nekaj hitrega in preprostega. Na primer kuhano jajce (smeh). Tim ima najraje pečenega piščanca s krompirjem, to pa je res preprosto pripraviti.
Kako je snemati, ko vas režira lasten mož?
Saj tehnično ni moj mož ... (smeh). Mislim, da sva, kar zadeva filme, čedalje boljša skupaj, imava namreč veliko izkušenj. A bila sem iskreno ganjena, ko mi je ponudil vlogo, ker ga res cenim kot filmarja.
Več v prilogi Vikend