Ljubljana - Javno predstavitev mnenj so predlagali v poslanski skupini SDS, saj menijo, da predlagane zakonske rešitve niso najbolj učinkovita in gospodarna rešitev. S predstavitvijo se je strinjala večina koalicijskih članov odbora, ki so izražali upanje, da se bo s tem našlo bolj ustrezne rešitve od sedanjih.
Predlog zakona med drugim predvideva, da bi se naložbe države prenesle pod okrilje novoustanovljene agencije za upravljanje z državnim premoženjem, ki bi z njimi upravljala glede na srednjeročno strategijo, sprejeto v DZ, in enoletni plan, ki bi ga določala vlada.
V okviru strategije in letnega načrta upravljanja bi agencija s portfeljskimi naložbami razpolagala samostojno, strateškimi pa po predhodnem soglasju vlade. V prvi fazi naj bi se na to agencijo prenesle kapitalske naložbe s posameznih resornih ministrstev, nato pa naj bi se s posebnim zakonom prenesle še kapitalske naložbe Slovenske odškodninske družbe (Sod) in Kapitalske družbe (Kad).
Kot je pojasnil minister za finance Franc Križanič, bo država na ta način po zgledu praks iz drugih držav in priporočil Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) uredila sedanje razpršeno upravljanje, pri katerem pogosto prihaja tudi do konflikta interesov države, saj ta po eni strani nastopa kot lastnik podjetij, v drugi pa kot regulator in nosilec resorne politike.
"Zakon ima za cilj vzpostaviti tak način upravljanja kapitalskih naložb države, ki bo omogočil učinkovitejše ravnanje s temi naložbami, predvsem pa ločil izvajanje lastniške funkcije od drugih funkcij, ki jih izvaja država," je povedal Križanič in dodal, da je sprejem tega zakona do konca aprila ključnega pomena tudi za načrtovani majski vstop Slovenije v OECD.
Da je ločitev lastništva od regulacije in industrijske politike osnovni namen zakona, je poudaril tudi minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Po njegovih besedah tako tuje kot slovenske izkušnje kažejo, da neločevanje teh področij ne pomeni nič dobrega za upravljanje kapitalskih naložb države.
Razpravljalci so delili mnenje, da so cilji, ki jih zakon zasleduje, dobri, vendar pa so obenem izpostavili nekatere pomanjkljivosti in podali svoje predloge za izboljšanje. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete je tako imel pomislek glede statusa agencije - agencije v slovenskem pravnem redu so namreč načeloma regulatorni organi, agencija, kot jo predvideva zakon, pa bo upravljala z lastnino.
Križanič je o tem vprašanju pojasnil, da so pri pisanju zakona upoštevali izkušnje drugih držav ter jih prilagodili slovenskemu pravnemu sistemu ter posebnostim lastniške strukture v Sloveniji.
"Res je, da imajo nekatere države upravljanje urejeno v sestavi raznih ministrstev ali vlade, upoštevati pa je potrebno, da ti organi upravljajo zgolj z nekaj kapitalskimi naložbami, medtem ko bo agencija upravljala z več kot 120 naložbami, med katerimi je veliko število pomembnih strateških naložb," je dejal minister in dodal, da je eden ključnih razlogov, da bo ta organ imel status agencije, tudi institucionalna ločenost upravljanja naložb. Vodstvene organe agencije bo v skladu s predlaganim dopolnilom, s katerim se strinja tudi vlada, imenoval DZ.
Pomočnik uprave Pozavarovalnice Sava Marko Pogačnik je izpostavil, da bi se ta zakon moral sprejemati v paketu z zakonom o preoblikovanju Soda in Kada, saj sta slednja tesno povezana s predlaganim zakonom o upravljanju naložb. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar mu je odgovorila, da so imeli takšen namen, a se je zavleklo pri oblikovanju zakona o preoblikovanju Kada in Soda. Vendar v tem ne vidi razloga, da ne bi že zdaj sprejeli zakona o upravljanju naložb.
Marjan Cerar iz opozicijske SDS pa je med drugim poudaril, da država, namesto da bi zmanjševala število agencij, ustanavlja še eno novo. Zato je predlagal, da naj se vsaj s prihodnjim letom ukineta Kad in Sod, če se bo že ustanovilo to agencijo.
Predlagal je tudi, da bi se določilo, da se agencijo ukine npr. po petih letih. Na ta način bi ji dali še poseben zagon za učinkovito delo. Kamnarjeva mu je glede slednjega odgovorila, da to ne bo možno, ker bo država vedno prisotna v določenih strateških podjetjih in bo zato potrebovala upravljalca.
Pojavili so se tudi pomisleki glede morebitnega prelaganja odgovornosti vlade kot organa izvršilne oblasti pri upravljanju s kapitalskimi naložbami na agencijo, na kar minister Križanič odgovarja, da zakon natančno ureja odgovornost vsakega posameznega organa na tem področju in da vladi pri tem ne jemlje odgovornosti.
Kamnarjeva je ob zaključku predstavitev mnenj dejala, da bodo podane predloge poskušali upoštevati v kar se da veliki meri in pripraviti ustrezne predloge dopolnil predlaganega zakona. Odbor za finance se bo kot matično delovno telo predloga zakona lotil predvidoma 8. aprila, državni zbor pa naj bi ga nato sprejel 20. aprila, pri čemer predsednik odbora za finance Anton Rop (SD) ne vidi razlogov, da ne bi bil sprejet.