Ne dogaja se prav pogosto, da se literati in glasbeniki združijo na tako visoki kakovostni ravni in pripravijo tak literarno-glasbeni večer, kot so to naredili Svetlana Makarovič in Katalena.

Ta poseben dogodek so pripravili ob predstavitvi Makarovičine izdaje baladne pripovedi Katalena, ki je izšla v zbirki Aleph. Temo je vzela iz prekmurske ljudske pesmi, ki jo je avtorsko predelala in po kosih prebrala občinstvu v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma.

Njena različica zgodbe pripovedujejo o kisli, večno nezadovoljni ženi, ki s svojimi nemogočimi zahtevami sprva ljubečega moža spremeni v njenega najhujšega sovražnika, ki obglavi celo njeno družino, kajti »tako močno si je zaželela zazreti še enkrat očetu v oči«. No, in on ji je to željo uresničil.

Kruto in krvavo zgodbo, ki jo je Makarovičeva prebirala z vso strastjo, je glasbeno uokvirila skupina Katalena, ki si je ime nadela prav po pesmi s to motiviko in z njo tudi končala prireditev. Glasbeno so Katalena pripravili manjši šopek prekmurskega glasbenega žita in ga razsuli med občinstvo. Tokratne različice pesmi, kot so Jabuko, Zrejlo je žito, Vsi so venci vejli, Katalena, so bile poudarjeno razdelane in občutno daljše, precej prostora pa je dobila gostja, strastna violinistka Jelena Ždrale. Tudi Boštjan Gombač je kot vokalist imel nekoliko več prostora, kajti razne uvoda pri prvi skladbi, je Vesna Zornik odpela le zadnjo pesem Katalena.

Čeprav je bila celotna literarno-glasbeno prireditev dolga komaj eno uro, je bilo to ravno dovoj, da se je srhljiva zgodba o Kataleni razvila do končnega obračuna.

Navdušeno občinstvo sicer ni moglo priploskati dodatka (ki bi bil gotovo neumesten), tako da je bila prireditev kratka, vendar sladka oziroma krvava. In nastopajočim je več kot godil aplavz, s katerim jih je nagradilo hvaležno občinstvo. To je bil poseben večer, ki ga bodo mogoče še ponovili v Mariboru.