Svetlana in Katalena v krvavi zgodbi

Ne dogaja se prav pogosto, da se literati in glasbeniki združijo na tako visoki kakovostni ravni in pripravijo tak literarno-glasbeni večer, kot so to naredili Svetlana Makarovič in Katalena.

Zdenko Matoz
pet, 19.03.2010, 13:54

Ta poseben dogodek so pripravili ob predstavitvi Makarovičine izdaje baladne pripovedi Katalena, ki je izšla v zbirki Aleph. Temo je vzela iz prekmurske ljudske pesmi, ki jo je avtorsko predelala in po kosih prebrala občinstvu v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma.

Njena različica zgodbe pripovedujejo o kisli, večno nezadovoljni ženi, ki s svojimi nemogočimi zahtevami sprva ljubečega moža spremeni v njenega najhujšega sovražnika, ki obglavi celo njeno družino, kajti »tako močno si je zaželela zazreti še enkrat očetu v oči«. No, in on ji je to željo uresničil.

Kruto in krvavo zgodbo, ki jo je Makarovičeva prebirala z vso strastjo, je glasbeno uokvirila skupina Katalena, ki si je ime nadela prav po pesmi s to motiviko in z njo tudi končala prireditev. Glasbeno so Katalena pripravili manjši šopek prekmurskega glasbenega žita in ga razsuli med občinstvo. Tokratne različice pesmi, kot so Jabuko, Zrejlo je žito, Vsi so venci vejli, Katalena, so bile poudarjeno razdelane in občutno daljše, precej prostora pa je dobila gostja, strastna violinistka Jelena Ždrale. Tudi Boštjan Gombač je kot vokalist imel nekoliko več prostora, kajti razne uvoda pri prvi skladbi, je Vesna Zornik odpela le zadnjo pesem Katalena.

Čeprav je bila celotna literarno-glasbeno prireditev dolga komaj eno uro, je bilo to ravno dovoj, da se je srhljiva zgodba o Kataleni razvila do končnega obračuna.

Navdušeno občinstvo sicer ni moglo priploskati dodatka (ki bi bil gotovo neumesten), tako da je bila prireditev kratka, vendar sladka oziroma krvava. In nastopajočim je več kot godil aplavz, s katerim jih je nagradilo hvaležno občinstvo. To je bil poseben večer, ki ga bodo mogoče še ponovili v Mariboru.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
1 komentar
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: