V zadnjih 25 letih je zaradi naravnih nesreč, nezgod in vojn na svetu umrlo 3,4 milijona ljudi, ranjenih je bilo 30 milijonov, materialne dobrine pa je izgubilo več sto milijonov ljudi.

Portorož - V zadnjih 25 letih je zaradi naravnih nesreč, nezgod in vojn na svetu umrlo 3,4 milijona ljudi, ranjenih je bilo 30 milijonov, materialne dobrine pa je izgubilo več sto milijonov ljudi. Odprava škode je terjala več deset milijard dolarjev. Razvoj medicine terja tudi njeno ustrezno specializacijo in prilagajanje izrednim razmeram, je v svojem uvodnem nastopu na simpoziju o medicini v izrednih razmerah med drugim dejal Vladimir Smrkolj, predstojnik katedre za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. V svetu se namreč vse bolj razvija t.i. »dizaster medicina«, ali po slovensko: medicina v izrednih razmerah.

Na prvem simpoziju, posvečenem tej medicini, so v Portorožu spregovorili zdravniki prehospitalnih in bolnišničnih urgentnih enot, travmatologi, anesteziologi, zdravstveni tehniki, tehniki iz transportnih enot, zdravstveni menedžerji in predstavniki zdravstvene službe Slovenske vojske. Temeljno vprašanje, ki so si ga zastavili: Kako se organizirati, se pripraviti in kako ukrepati v primeru naravnih in drugih množičnih nesreč, vključno z možnimi terorističnimi napadi. Radko Komadina, profesor z Medicinske fakultete v Ljubljani in tajnik društva travmatologov Slovenije, je pojasnil, da morajo države in lokalne skupnosti predvideti morebitne primere množičnih dogodkov in se nanje pripraviti. »Na tem področju smo v Sloveniji malo zaspali. Zato smo na pobudo društva travmatologov ustanovili medresorsko delovno skupino. Prvi rezultat dela te skupine je ta konferenca, ki analizira pičla izhodišča na tem področju. Na konferenci sodelujejo sogovorniki iz evropskih inštitucij, s katerimi pripravljamo modele načrtov, kako ukrepati v primeru naravnih in drugih množičnih nesreč, vključno s terorističnimi napadi. Oceniti moramo stanje, da bomo lahko pripravili načrte in izboljšali položaj,« je dejal Radko Komadina.

Vladimir Senekovič iz društva travmatologov je na konferenci povedal, da slovenska država nima planov oskrbe ranjencev v primeru masovnih nesreč. Take načrte imajo le tri slovenske bolnišnice, vendar so še ti zelo nepopolni, saj jih ne obnavljajo in ne vadijo. V Sloveniji nimamo dispečerskega centra, ki bi koordiniral začetno oskrbo in prevoz ranjencev v bolnišnice. Prav tako nimamo komandnega cetra, ki bi koordiniral zdravstvene službe, civilne zaščite in vojske v primeru množičnih nesreč ali dogodkov. Nimamo tečajev za organizacijo zdravstvene službe in tudi ne vaj za delovanje na terenu v primeru nesreč. Vse to je v predlogih, ki so jih predlagali ministrstvu za obrambo in ministrstvu za zdravje.

Danes bo v okviru portoroške konference o izrednih razmerah na portoroškem letališču potekala vaja z demonstracijo helikopterskega transporta ponesrečenca, dekontaminacije pri radijacijah ali po nesrečah s kemikalijami, itd.