Ljubljana - Že drugo napoved ulice, ki jo je predsednik SDS Janez Janša v torek sporočil javnosti, v koaliciji razumejo kot grožnjo in pritisk na predsednika vlade Boruta Pahorja, naj ne odstavi generalne državne tožilke Barbare Brezigar. Nekateri pa to vidijo tudi drugače.
Janša je namreč v četrtek vlado opozoril, da lahko pričakuje »reakcijo javnosti«, če bo Brezigarjevo odstavila: »Krožijo pozivi posameznikov in nekaterih organizacij civilne družbe k zborovanju pred parlamentom, k protestom.«
Izredni profesor fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Matej Makarovič, ne izključuje možnosti, da se tem pozivom neposredno pridruži tudi Janša kot voditelj opozicije. Takšni pozivi so po njegovem navadno posledica kombinacije ogorčenja in nemoči. »Oblast volimo na štiri leta, vmes pa vsaka oblast vleče poteze, s katerimi se pomemben del družbe ne strinja. Javni protest na ulici je sicer nekonvencionalna, a še vedno povsem legitimna in v demokracijah tudi legalna oblika izražanja mnenja. Niti v najbolj razvitih demokracijah institucionalni kanali participacije niso tako popolni, da ne bi bilo potrebe tudi po nekonvencionalni politični in družbeni participaciji.« Nobenega razloga ni, da bi morali poziv k uličnim protestom, pa naj jih izreče voditelj opozicije, sindikata, študentov, izbrisanih ali kdorkoli že, razumeti kot poziv k uporu, meni Makarovič.
Koalicija: Janša grozi Pahorju
Generalni sekretar Zares Bogdan Biščak pa ne verjame, da gre za reakcije civilne družbe, temveč »za poskus vplivanja in grožnje predsedniku vlade,« naj prepreči zamenjavo Brezigarjeve. Prav tako ne verjame, da bi ljudje spontano šli na ulico zaradi Barbare Brezigar. »Razen, če jih bo nekdo 'spontano' organiziral, kot se je to pred leti zgodilo v Srbiji,« meni Biščak.
Nekdanji predsednik LDS Jožef Školč napoved Janše vidi kot pritisk na predsednika vlade in koalicijo. »Je pa to pričakovana taktika Janše, ki se ni nikoli oziral na metode, ki jih je uporabljal.« Te vrste grožnje po njegovem nosijo tudi drugo sporočilo: da Janša ne zaupa v instrumente (interpelacija, preiskovalna komisija ...), ki jih ima na razpolago kot vodja parlamentarne stranke.
Za predsednika Desus Karla Erjavca je neodgovorno, da v času krize politiki spodbujajo ljudi, naj grejo na ulice, tudi on pa razuma Janševo izjavo kot pritisk na Pahorja. Generalni sekretar SD Uroš Jauševec je v Janševi izjavi prepoznal »kodiran poziv« na ulice, zato po njegovem ni mogoče govoriti o spontanosti. V SLS menijo, da morajo v hudo razgreti politični situaciji, ko drsimo iz afere v afero, zaupanje ljudi v institucije pa je čedalje manjša, predvsem politiki ohraniti trezno glavo. »Čas krize ni pravi čas za ulice, ker se to lahko sprevrže v nekaj, kar ne bi bilo dobro za državo,« je dejal predsednik stranke Radovan Žerjav.
Sindikati so zadržani
V Zvezi svobodnih sindikatov, največji sindikalni organizaciji v državi, ne razmišljajo, da bi se pridružili morebitnim protestom, nam je sporočil predsednik Dušan Semolič. »Politične stranke imajo svoje ambicije, za katere naj tudi odgovarjajo, in imajo pravico protestirati, dokler je vse v okviru pravnega reda. Mi pa si svoje pravice kdaj, zakaj in proti komu bomo protestirali ne pustimo vzeti.«
Tudi predsednik sindikata Alternativa Zdenko Lorber, ki ga nekateri umeščajo na desnico, je glede takšnih pozivov »osebno zadržan,« saj ne gre za sindikalno zadevo. Po njegovem so razlogi za proteste prej v socialni stiski ljudi kot pa v odstavitvi Barbare Brezigar.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela