Nekdanji posebni odposlanec Združenih narodov za Afganistan Kai Eide je v intervjuju prvič po odhodu s tega položaja ostro kritiziral ravnanje pakistanskih in ameriških obveščevalnih služb.

Nekdanji posebni odposlanec Združenih narodov za Afganistan Kai Eide je v intervjuju za BBC World Service prvič po odhodu s tega položaja ostro kritiziral ravnanje pakistanskih in ameriških obveščevalnih služb, ki so v zadnjih nekaj tednih v Pakistanu aretirale več visokih predstavnikov talibov. Eide trdi, da je operacija, v kateri je bilo zajetih med deset in dvajset talibov, ZN povzročila več škode kakor koristi, saj je pretrgala skoraj vse stike med predstavniki svetovne organizacije in vodstvom upornikov.

Dolgoletni norveški diplomat, ki se v začetku meseca, zaradi obtožb o dopuščanju nepravilnosti pri izvedbi predsedniških volitev v Afganistanu, ni potegoval za vnovičen mandat pri Združenih narodih, zatrjuje, da mu je pred letom dni uspelo navezati stike z vodstvom talibskih upornikov in se tudi večkrat sestati z njegovimi člani. Kot pravi Eide, se je komunikacija med njim in nekaterimi visokimi predstavniki talibov začela lansko pomlad. Zaradi volitev v Afganistanu je čez čas nekoliko zastala, nato pa, kot poudarja, »začela naraščati, vse do pred nekaj tedni«.

Eide, ki pravi, da je bilo dogovarjanje z vodstvom upornikov še »v začetni fazi«, dolži za skoraj popolno prekinitev komunikacije oziroma »pogovorov o pogovorih« med njim in talibi nedavno operacijo, v kateri je članom pakistanskih in ameriških obveščevalnih služb uspelo aretirati več vidnejših predstavnikov vodstva upornikov. »Posledice (aretacij) so vsekakor slabo vplivale na naše možnosti za nadaljevanje političnega procesa, ki se nam je v tistem času zdel še posebno pomemben,« pravi Eide in dodaja, da pakistanske oblasti niso odigrale vloge, ki bi jo morale. Med ljudmi, s katerimi se je srečal, so bili tudi nekateri, ki so neposredno odgovarjali vodstvenemu odboru talibov, bolj znanem kot kvetska šura. Nekdanji odposlanec je prepričan, da je bil z njihovimi pogovori seznanjen tudi vodja talibskih upornikov mula Omar, kar, kot ugotavlja večji del zahodnih medijev, potrjuje že dalj časa navzoče domneve, da se je vsaj del talibov pripravljen pogovarjati s predstavniki zaveznikov in ZN.

Glede sodelovanja med pakistanskimi in ameriškimi obveščevalnimi službami, ki je v začetku februarja prineslo aretacijo drugega moža talibov Abdula Ganija Baradarja, je bilo iz Washingtona pretekli mesec slišati predvsem pozitivne odzive, češ da gre za začetek novega obdobja odnosov med zaveznicama v vojni proti terorizmu. Ugibanja o tem, zakaj so se obveščevalne službe odločile ukrepati prav v obdobju, ko je sodelovanje med sprtima stranema znova postalo bolj intenzivno, so po pisanju BBC še vedno precej glasna, kot zatrjuje pakistanska vojska, pa namen aretacij ni bil ustaviti pogovore med vodstvom upornikov in ZN.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela