Rezultati prvega kroga regionalnih volitev v Franciji so bili nekakšna zaušnica politiki Nicolasa Sarkozyja, tudi jutrišnji drugi krog bo verjetno krepka lekcija. Ni se mogoče slepiti, pa naj si desnica še tako zatiska oči, da regionalne volitve niso kazalec političnega razpoloženja v državi. Okrog 50-odstotna podpora levim strankam in visoka volilna abstinenca prejšnjo nedeljo govorita o razočaranosti Francozov nad trenutno politiko. Dokončna podoba bo znana jutri, ko naj bi se več kot 44 milijonov volilnih upravičencev udeležilo drugega kroga.
Sporočil letošnjega 14. marca Nicolasu Sarkozyju in njegovim ni malo. Leve stranke očitno napredujejo, saj so se, kakor analizirajo pri Mondu, skupaj odrezale najbolje v zadnjih 50 letih, menda celo bolje kakor François Mitterrand leta 1981 v prvem krogu predsedniških volitev. Socialisti (29,5 odstotka glasov prejšnjo nedeljo), ki od leta 2004 obvladujejo 20 od 22 regij metropolitanske Francije, si v politični povezavi z Europe Écologie in Levo fronto jutri obetajo prepričljivo zmago: videti je, da si bo levica po 25 letih podredila tudi Korziko (desnica je v nedeljo tam dobila samo dobrih 21 odstotkov glasov), medtem ko je Alzacija, zdaj v rokah desnice, še pod vprašajem. (Sporazumi z ekološko stranko in Levo fronto so socialistom sicer spodleteli v Bretanji, Limousinu, Languedoc-Roussillonu, Pikardiji in na Réunionu.) Desna Zveza za ljudsko gibanje (UMP, 26,3 odstotka) po drugi strani še vedno optimistično verjame, da se bo zasidrala v tradicionalno desni Alzaciji, morda tudi v regijah Basse-Normandie in Franche-Comté, medtem ko se bo zunaj matične Francije skoraj zagotovo lahko tolažila v 7000 kilometrov oddaljeni Francoski Gvajani.
Nova moč skrajne desnice
Veliko, a zelo povedno presenečenje (prvega kroga) regionalnih volitev je zagotovo skrajno desna Nacionalna fronta 81-letnega Jean-Marie Le Pena. Volilci so ji prejšnjo nedeljo namenili kar 11,6 odstotka glasov, medtem ko so ji vse predhodne ankete javnega mnenja napovedovale največ devetodstotno podporo. Ni zanemarljivo, da so bili skrajni desničarji na evrovolitvah lansko leto deležni dobrih šest odstotkov podpore. Postavlja se vprašanje, zakaj se je skrajno desno volilno telo tokrat izmuznilo raziskovalcem. Po eni strani se zdi, da ni iskreno pri napovedovanju svojih opredelitev, ker da so slišati sramotno ali provokativno, po drugi strani je še videti, da odklanja sodelovanje v anketah. Očitno je še, da francoskemu predsedniku leta 2007 ni uspelo trajno potisniti na obrobje skrajno desne Nacionalne fronte, potem ko je bil s temami, kakor so imigracija, nacionalna identiteta in varnost, omrežil velik del njenih volivcev. Sedanje regionalne volitve kažejo, da se, razočarani in polni zamer do desne struje, vračajo k Le Penu.
Volilna (ne)udeležba
Morda bo še največja »zmagovalka« tokratnih regionalnih volitev abstinenca. Rezultati študije CSA namreč napovedujejo, da bo jutri še večja kakor v prvem krogu, kar 55-odstotna. Pa vendar tudi ni nemogoče, da se drugega kroga ne bo udeležilo več ljudi kakor prejšnjo nedeljo. Izkušnje iz leta 2004 namreč kažejo na približno petodstotni razkorak, v prid drugega kroga. Pogled v preteklost, kakor so opozorili pri Mondu, še razkrije, da je bila v 80. letih preteklega stoletja neudeležba precej majhna, samo okrog 20-odstotna, v devetdesetih je bil delež tistih, ki se niso udeležili regionalnih volitev, že 30-odstoten, v prejšnjem desetletju 40-odstoten, zdaj pa volitve za regionalne svete preskoči dobra polovica volilnih upravičencev. Prejšnjo nedeljo je bila abstinenca - verjetno tudi zato, ker se prvi krog ni prekril z drugimi volitvami, parlamentarnimi ali kantonalnimi - tako že več kot 53-odstotna. Povedno je, da je ostalo doma več desnih kakor levih volivcev. Tudi jutrišnji drugi krog bo, kakor napovedujejo analitiki, velika lekcija (vladajočim) politikom. Opozoril naj bi na naveličanost in razočaranje, ki sta med Francozi razširjena precej bolj kakor, na primer, leta 2007, ko je Nicolasu Sarkozyju še uspelo prepričati državljane o smislu politike. Sedanje stanje, kakor je v svojem blogu zapisal nekdanji predsednik vlade Alain Juppé, močno sili k premislekom o ritmu sprejemanja reform, načinu, kako so te v času krize pripravljene in predstavljene, pod drobnogled pa bo treba vzeti tudi fiskalni sistem, z njim pravično pristopati k državljanom. Sarkozy, ki ima za sabo že dobro polovico mandata, da bo moral, je še slišati, predrugačiti ekonomsko politiko in sploh spremeniti strategijo.
Rezultati raziskave CSA (za Aujourd'hui en France/Le Parisien), ki so jih objavili včeraj, napovedujejo, da bodo v jutrišnjem drugem krogu regionalnih volitev leve liste (Socialistična stranka, Europe Ecologie, Leva fronta) dobile 56 odstotkov glasov, 36 odstotkov jih kaže desnici (Zveza za ljudsko gibanje, Nova sredina ...), medtem ko naj bi se Nacionalna fronta zadovoljila s sedemodstotno podporo. Kar 57 odstotkov vprašanih si želi menjave vlade po volitvah, 37 odstotkov jih misli, da je treba zamenjati tudi premiera Fillona.