Pri predlogu zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, ki je v javni obravnavi, se po Delu Franc Križanič dosegljivih virih zatika.
Ljubljana - Pri predlogu zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki je v javni obravnavi, se po Delu Franc Križanič dosegljivih virih zatika. Pojavljajo se menda zamisli o popolnoma drugačnih rešitvah, katerih cilj naj bi bila ohranitev pretežnega dela naložb Kada in Soda v državni lasti. To idejo menda podpira finančni minister , ki je tudi pripravljavec zakona.
Po neuradnih informacijah so na ministrstvu za finance pripravili zadnjo različico predloga zakona o preoblikovanju Kada in Soda, ki ohranja dosedanji model, a hkrati iščejo rešitev za nov koncept. Ta se po naših virih usmerja v to, da bi Kad in Sod, tako kot je predvideno zdaj, svoje deleže v strateških naložbah sicer prenesla na državo, a po novem neodplačno. Država namreč v tem trenutku nima denarja ali nadomestnega premoženja, ki bi ga za to namenila državnima skladoma, hkrati pa krog ljudi, ki v vladi ni naklonjen privatizaciji, teh strateških naložb noče prodati.
Te naložbe pri Sodu menda predstavljajo kar 90 odstotkov vsega premoženja, pri Kadu pa približno tretjino. Spomnimo, da so to med drugim NLB, Zavarovalnica Triglav, Luka Koper, NKBM, Petrol, Krka, Telekom Slovenije ...
Vendar imata oba sklada, zlasti Sod, tudi svoje obveznosti, ki ju morata tekoče poravnavati, zato snovalci novega koncepta menda iščejo rešitev, po kateri bi država neposredno prevzela obveznosti Soda. Križanič menda razmišlja celo o spremembi denacionalizacijskega zakona, tako da bi zavezanec za poplačilo obveznic postala država. A kot pravijo naši viri, to ni tako preprosto, saj takšne spremembe zadevajo tudi proračunske odhodke in druga s tem povezana vprašanja. Poznavalci menijo, da takšne rešitve v vladnih krogih ne bodo dobile ustrezne rešitve.
Sicer pa je vlada na četrtkovi seji sprejela predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za zadolžitev Soda v višini 300 milijonov evrov.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela