Če kaže verjeti napovedim oblasti, ki porabijo za zdravstvo daleč največji delež BDP na svetu bodo ZDA, v naslednjih tednih doživele revolucionarne spremembe v sistemu zdravstvenega varstva.

Washington - Jara kača sprejemanja ameriške zdravstvene reforme, ki se je vlekla zadnje leto, utegne ta konec tedna dočakati bridki konec. Čeprav vladajoči stranki še ni uspelo zbrati dovolj glasov med svojimi člani predstavniškega doma kongresa, sta tako demokratsko kongresno vodstvo kot Bela hiša prepričana, da bo jutri kongres potrdil novi zakon. Predsednik Barack Obama, ki v teh dnevih javno prepričuje volivce, za zaprtimi vrati pa mehča dvomljivce v lastni stranki, je zaradi negotovosti, ki spremlja finale uresničevanja ene od njegovih glavnih notranjepolitičnih nalog, v zadnjem tednu že drugič preložil turnejo po Aziji.

Če kaže verjeti napovedim oblasti, bodo ZDA, ki porabijo za zdravstvo daleč največji delež BDP na svetu (17 odstotkov), hkrati pa si 47 milijonov Američanov ne more privoščiti niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja, v naslednjih tednih doživele revolucionarne spremembe v sistemu zdravstvenega varstva. O tem, da bi v državi, v kateri na leto umre okoli 18.000 ljudi, ker si ne more privoščiti niti osnovnega zavarovanja, uvedli pravičnejši in dostopnejši sistem, so sanjali številni demokratski politiki. Zadnji je takoj po izvolitvi poskusil predsednik Bill Clinton, a mu je spodletelo tudi zaradi nasprotovanja v lastni demokratski stranki. Na vmesnih volitvah so demokrati za to plačali visoko ceno, saj so izgubili večino v kongresu.

Podoben scenarij so že napovedovali sedanji administraciji. Ta ni hotela ponoviti napake Clintona, ki je demokratske kongresnike razjezil, ker je od njih zahteval, naj sprejmejo zakonodajo, pri katere ustvarjanju niso sodelovali. A tudi strategija nevmešavanja Bele hiše, ki je Kapitolskemu griču pustila, da sam sestavi novo zakonodajo, je skoraj pripeljala do propada reforme. Vmešala se je zdravstvena industrija, ki je prek lobistov in sponzorskega denarja kongresnikom porabila na stotine milijonov dolarjev, da bi iz zakona izločila do nje neprijazne določbe. Republikanska opozicija je izkoristila zmedo med demokrati, ki sami niso vedeli, kaj zares hočejo, in prepričala številne Američane, da je reforma škodljiva in nevarna.

Resnim analitikom je bilo že na začetku jasno, da bo republikanska opozicija nastopila enotno proti reformi, demokrati v obeh kongresnih domovih, ki sta sprejela različna zakonska predloga, pa so tako dolgo mešetarili z različnimi interesi, da jim je uspelo v senatu izgubiti trdno večino, ki jim je omogočala sprejemanje zakonov tudi v primeru destrukcije opozicije. Bilo je že videti, da bo zaradi spremembe razmerja moči v senatu reforma propadla, kar bi bil resen udarec za Obamo, ki bi povzročil težave v tekmi za njegovo ponovno izvolitev čez dve leti. Potem pa so demokrati ugotovili, da lahko reformo sprejmejo tudi v proceduralnih postopkih, s katerimi je mogoče obiti obstrukcijo, filibuster, republikancev. Najprej so hoteli uporabiti t. i. pomiritev, s katero so se administracije doslej izognile opozicijskim blokadam pri sprejemanju proračunskih zakonov, potem pa so ugotovili, da lahko zadevo izpeljejo tudi brez novega glasovanja, če bo predstavniški dom zgolj potrdil senatno različico zakona.

Zaradi tradicionalnega nezaupanja med demokrati iz obeh domov se tu utegnejo stvari še zaplesti, a težave so nastale že pri prepričevanju demokratskih članov predstavniškega doma. Levi demokrati niso hoteli podpreti senatne verzije zato, ker v njej ni t. i. javne opcije oziroma državne zavarovalnice, ki bi vzpostavila konkurenco monopolističnim in oderuškim zasebnim zavarovalnicam. Demokrati, ki izvirajo iz južnih krajev, pa so se uprli, ker zakon prepoveduje državno subveniconiranje nezakonitih priseljencev. Obami je uspelo oboje spreobrniti, težave pa ima s tistimi konservativnimi demokrati, ki se bojijo, da v zakonu ni dovolj izrecno zapisana prepoved državnega financiranja abortusa. Veliko obotavljanja je zlasti med tistimi demokratskimi kongresniki, ki izvirajo iz konservativnih okolij, saj se bojijo, da jih bo njihov glas za reformo novembra stal poslanski sedež. Zakonu, ki bo zavarovalnicam prepovedal zavračanje obolelih strank, hkrati pa od vseh Američanov zahteval, da se obvezno zavarujejo, nasprotujejo tudi v nekaterih zveznih državah, ki so že sprejele lokalne zakone, da posameznika nihče ne more prisiliti v obvezno zdravstveno zavarovanje.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela