Tito nenadoma izginil s programa HTV in se vanj čudežno vrnil

Hrvaška televizija je skoraj tri leta napovedovala igrano-dokumentarno serijo Tito, ko bi moral biti na sporedu prvi del serije, pa je Tito slabih 24 ur pred premiero nenadoma izginil s programa.

Od našega dopisnika Roka Kajzerja
sob, 20.03.2010, 07:00

Zagreb - Hrvaška televizija (HTV) je skoraj tri leta napovedovala igrano-dokumentarno serijo Tito režiserja Antuna Vrdoljaka z odmevno igralsko zasedbo, v zadnjih mesecih pa jo je intenzivno oglaševala tudi v svojih programih. Včeraj bi moral biti na sporedu v elitnem terminu prvi del serije, vendar je Tito slabih 24 ur pred televizijsko premiero nenadoma izginil s programa, včeraj nekaj po 13. uri pa so ga vanj prav tako čudežno ponovno uvrstili.

To je pritegnilo precej pozornosti, saj je HTV serijo napovedovala več let, v zadnjih tednih pa jo je bombastično najavljala in se z njo tudi precej hvalila. Vendar to ni bil edini vzrok za veliko pozornost, saj je snemanje serije trajalo rekordna tri leta, v projekt pa je bilo po neuradnih informacijah vloženih skoraj milijon evrov. HTV nenadnega četrtkovega umika serije s programa sprva ni hotela komentirati, vendar so v javnost prišle neuradne informacije, da je Vrdoljak posnel 12, in ne le šest delov serije, kakor je bilo po pogodbi dogovorjeno, in zahteval dodatno plačilo, menda kar dva milijona kun (skoraj 274.000 evrov). V četrtek so dobro obveščeni uslužbenci HTV zatrjevali, da Vrdoljak dodatnega denarja ne bo dobil in da ima na izbiro ali skrajšati in predelati serije ali nacionalki prepustiti 12 delov brez dodatnega plačila.

Včeraj opoldne je bil na HTV sestanek med režiserjem in televizijci. Takoj po njem se je serija vrnila na uradni program. Na HTV so pojasnili, da je nastal »nesporazum pri razlagi pogodbe«, da bodo serijo predvajali in da režiser ne bo dobil dodatnega plačila. Vrdoljak pa je izjavil, da Tito ni bil nikoli umaknjen, da ni bilo težav in da je s šefi na HTV popil viski. V tukajšnjih televizijskih krogih pojasnjujejo, da je bila HTV z dejstvom, da je Vrdoljak posnel 12 oddaj, seznanjena že nekaj časa, vendar pa nihče zaradi tega ni zahteval večjega plačila. Ko je HTV precej okrepila propagandno kampanjo za serijo, je Vrdoljak menda računal, da bo denar zlahka izsilil, češ da si nacionalka zaradi ugleda in kampanje preprosto ne bi mogla dovoliti, da serije ne bi predvajala.

Hrvaška javnost bo zdaj lahko ocenila, ali je bil denar, namenjen seriji, dobro porabljen in ali je Vrdoljaku uspelo neobremenjeno prikazati Titov pomen v zgodovini. Mnogi so zaradi režiserja - še preden so prvi del serije sploh videli - podvomili, ali lahko objektivno predstavi lik Josipa Broza. Spomnili so se, da je Vrdoljak brez težav menjaval politične gospodarje, povrhu vsega pa še neslavno vodil HRT v času njenega »uravnoteževanja« - čiščenja kadrov, ki niso podpirali HDZ in seveda Srbov.

Povezane novice

9. marec ob 14:46
V Beogradu je v 96. letu starosti umrla bivša soproga nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita Herta Hass. S Titom sta se ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
26 komentarjev
26 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: