Ljubljana - Do torkove uradne razglasitve ne bo znana vsebina odločitve ustavnih sodnikov o skladnosti arbitražnega sporazuma o reševanju mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško z ustavo. Kot ponavadi izza zaprtih vrat ustavnega sodišča neuradnih informacij ni veliko, kljub temu pa naši viri omenjajo možne scenarije odločitve, ki bo imela daljnosežne politične posledice. Tako so - po nepotrjenih informacijah - ustavni sodniki sprejeli odločitev s tesno večino pet proti štiri. Izrek sodbe pa bo omogočil nadaljevanje postopka ratifikacije sporazuma. Kot je znano, bo vlada najprej predlagala glasovanje na posvetovalnem referendumu - ta bo v prihodnjih mesecih - šele potem bo na vrsti odločanje v državnem zboru.
Po neuradnih informacijah so ustavni sodniki ugotovili, da je točka 3a sporazuma, ki arbitražnemu sodišču nalaga določitev meje na kopnem in na morju, skladna z ustavo in temeljno ustavno listino. Največ polemik je bilo pri vprašanju, ki so ga v zadnjih mesecih poudarjali nekateri pravniki: ali bi moral parlament o arbitražnem sporazumu odločati z dvetretjinsko večino. To je za sporazum odločilno, kajti nasprotujejo mu vse tri opozicijske stranke, SNS, SLS in SDS, kar pomeni, da ga v nobenem primeru ne bi podprli dve tretjini poslancev. Slovenija torej sporazuma, vsaj v tem mandatu, ne bi mogla ratificirati, v nasprotju s Hrvaško, ki je to storila že pred časom.
Po naših informacijah so ustavni sodniki na koncu sprejeli odločitev, ki pušča odprta vrata. Po eni od različic se o tem vprašanju na koncu sploh niso izrekli, ker jih vlada o parlamentarni večini tudi ni spraševala. Po drugi pa so sprejeli neobvezujoče priporočilo, da bi bilo, ker gre za tako pomemben dokument, vendarle dobro razmisliti o dvetretjinski parlamentarni podpori. Če je tako, bo vladna koalicija, če ne bo prepričala nobene od opozicijskih strank, na koncu vendarle lahko ratificirala sporazum z navadno večino.
Kako naprej?
Arbitražni sporazum sta v začetku novembra v Stockholmu podpisala predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor. Čeprav sta takrat optimistično napovedala, da si bosta oba prizadevala za ratifikacijo dokumenta že decembra, se je postopek zavlekel, zlasti v Sloveniji, kjer mu poleg opozicije nasprotuje tudi del pravne stroke. Ključna težava je v členu, ki opredeljuje stik (junction) Slovenije z odprtim morjem, ki ga celo pravniki tolmačijo različno. Opozicija, zlasti SLS, je napovedala, da bo po ratifikaciji zahtevala sklic naknadnega referenduma, s katerim bi lahko dosegla, da sporazum ne bi začel veljati. Vendar jo je z napovedjo, da bo še pred parlamentarnim odločanjem sama sklicala prehodni posvetovalni referendum, ki je sicer neobvezujoč, prehitela vlada.
V vsakem primeru se po odločitvi ustavnega sodišča nekaj mesecev napoveduje nadaljevanje ostre politične in tudi strokovne polemike, obarvane z nacionalnimi čustvi. Borut Pahor, ki arbitražni sporazum razume kot enega svojih ključnih dosežkov prvega leta mandata, je v začetku napovedal, da bo na ratifikacijo tega dokumenta vezal svojo politično usodo. Pozneje pa je povedal, da noče povezovati odločanja o sporazumu z zaupnico vladi. Če bi namreč državljani referendum razumeli kot glasovanje o podpori vladi, bi imel dokument manj možnosti za uspeh. Po prvih meritvah javnega mnenja konec lanskega leta je imel namreč arbitražni sporazum še solidno podporo volivcev, a je priljubljenost vlade iz meseca v mesec nižja.
Če bo tudi Slovenija ratificirala sporazum, se bo začel postopek arbitraže, ki bo predvidoma končan v mandatu prihodnje vlade in po vstopu Hrvaške v EU.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela