Slovenci proizvajamo manj odpadkov kot povprečni Evropejci

Slovenija je leta 2008 ustvarila 459 kilogramov odpadkov na osebo, kar je pod povprečjem celotne EU, ki je znašalo 524 kilogramov na osebo.

An.B./STA
sob, 20.03.2010, 08:21

Ljubljana/Luxembourg - Slovenija je leta 2008 ustvarila 459 kilogramov odpadkov na osebo, kar je pod povprečjem celotne EU, ki je znašalo 524 kilogramov na osebo, so ta teden sporočili iz evropskega statističnega urada Eurostat. Dve tretjini odpadkov se je v Sloveniji znašlo na odlagališčih, medtem ko jih je le 31 odstotkov končalo v reciklaži.

EU je leta 2008 v povprečju ustvarila 524 kilogramov odpadkov na osebo, od tega je bilo 40 odstotkov odloženih na odlagališčih, 20 odstotkov je bilo sežganih, 23 odstotkov recikliranih, 17 odstotkov pa kompostiranih. Povprečno število odpadkov se leta 2008 ni bistveno spremenilo od leta 2007, ko je sedemindvajseterica proizvedla 525 kilogramov odpadkov na osebo.

Število proizvedenih odpadkov se med državami članicami EU občutno razlikuje, predvsem zaradi različnih vzorcev potrošnje, v manjši meri pa je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da nekatere države članice med odpadke štejejo tudi odpadke manjših podjetij in javnih institucij.

Največ odpadkov na osebo so leta 2008 proizvedle Danska (802 kilograma na osebo), Ciper (770 kilogramov), Irska (733 kilogramov), Luksemburg (701 kilogram), Malta (696 kilogramov), Nizozemska (622 kilogramov) in Avstrija (601 kilogram).

Najmanj odpadkov pa so proizvedle Češka (306 kilogramov), Latvija (331 kilogramov), Poljska (320 kilogramov), Romunija (382 kilogramov) in Slovaška (328 kilogramov).

Poleg količine odpadkov se med državami članicami razlikujejo tudi načini ravnanja z odpadki. Med državami, ki so leta 2008 največ odpadkov odložile na odlagališčih, so Bolgarija (100 odstotkov), Romunija (99 odstotkov), Malta (97 odstotkov), Litva (96 odstotkov) in Latvija (93 odstotkov).

Največ odpadkov so sežgali na Danskem (54 odstotkov), Švedskem (49 odstotkov), Nizozemskem (39 odstotkov), v Belgiji in Luksemburgu (obe 36 odstotkov), v Nemčiji (35 odstotkov) in v Franciji (32 odstotkov). V desetih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji, je bil delež sežganih odpadkov manjši ali enak enemu odstotku.

Recikliranja in kompostiranja odpadkov se v največji meri poslužujejo Avstrija (70 odstotkov), Nemčija (65 odstotkov), Nizozemska (60 odstotkov) in Belgija (59 odstotkov). V sedmih državah članicah je recikliranih ali kompostiranih manj kot deset odstotkov odpadkov.

Pomen, ki ga države članice povezave pripisujejo omenjenima kategorijama, se med njimi sicer občutno razlikuje. Največ odpadkov reciklirajo Nemčija (48 odstotkov), Belgija in Švedska (35 odstotkov), Irska in Nizozemska (obe 32 odstotkov) ter Slovenija (31 odstotkov).

Kompostiranje odpadkov pa je najpogostejše v Avstriji (40 odstotkov), Italiji (34 odstotkov), na Nizozemskem (27 odstotkov), v Belgiji (25 odstotkov) ter v Španiji in Luksemburgu (obe 20 odstotkov).

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
14 komentarjev
14 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: