Karmen Lugarič/An.B.
Brdo pri Kranju - Na Brdu pri Kranju so danes pripotovali predsedniki vlad BiH, Albanije, Makedonije, Črne gore in Kosova, Nikola Špirić, Sali Berisha, Nikola Gruevski, Milo Djukanović in Hashim Thaci, od predstavnikov Evropske unije pa samo evropski komisar za širitev Štefan Füle, potem ko sta, kljub okrepljenim prizadevanjem premiera Pahorja v zadnjem tednu, dan pred konferenco udeležbo odpovedala predsednik EU Herman Van Rompuy in zunanji minister predsedujoče Svetu EU Španije, Miguel Angel Moratinos. Ravno tako na Brdu ni bilo srbskega predsednika Borisa Tadića.
Ob prihodu na Brdo nezgovorni
Ob prihodu so bili državniki večinoma nezgovorni. Tako izjave ni dal vodja misije ZN na Kosovu (Unmik) Lamberto Zannier, prav tako ne predsednik vlade Črne gore Milo Djukanović, ne predsednik sveta minitrov BiH Nikola Špirić, niti predsednik Makedonije Nikola Gruevski.
Predsednik vlade Kosova Hashim Thaci je na odsotnost Srbije dejal, da je treba pogledati širšo sliko, da je Srbija del te regije in da so vse države te regije del Evrope. »Srečanje je pot v pravi smeri,« je povedal in dodal, da morajo države razumeti, da je v njihovem interesu, da sodelujejo. »Republika Kosovo trdo dela, da bi postala članica Nata in Evropske unije,« je povedal Thaci. Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da se Srbija kot država regije ni udeležila konference, je dejal »naša vizija je sodelovanje, ne bojkot.« Na vprašanje, kako komentira, da predsednika Evropske unije Van Rompuya ni na konferenci, pa ni hotel odgovoriti.
Predsednik vlade Albanije Sali Berisha je dejal, da je škoda, da Tadića ni, a da ga mesto v dvorani čaka. »Sodelovanje med državami v regiji, ki hočejo v Evropsko unijo je vitalnega pomena, saj vsi stremimo k EU integracijam,« je povedal albanski predsednik vlade. Odsotnost predsednika EU Van Rompuya je komentiral z besedami: »Kako naj vem, kakšen je njegov urnik oziroma dnevni red«. Na vprašanje ali obžaluje, da ga ni, je še enkrat ponovil, da ne ve, kakšni so njegovi načrti. Na komentar novinarja, da je Van Rompuy hotel priti, pa ni, ker je Tadić odpovedal obisk, pa je še zadnjikrat dejal, da kot sam ve, Van Rompuy ni objavil svojega urnika.
Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je na začetku konference vsem državam, katerih premieri so se je udeležili, predala prevode evropskih pravnih dokumentov s hrvaških procesov o pristopnih pogajanjih. Po podatkih urada vlade za komuniciranje se je za spremljanje konference, kljub omenjenim odpovedim, akreditiralo kar 259 predstavnikov medijev, od tega 141 tujih in 118 slovenskih.
Krepitev regionalnega sodelovanja
Cilj današnje konference je okrepiti regionalno sodelovanje, ki naj bi državam Zahodnega Balkana pomagalo pri približevanju EU.
Borut Pahor je na tiskovni konferenci po prvem delu srečanju pred bilateralnimi pogovori med državami dejal, da so se odločili, da bosta dala gostitelja le izjavo za javnost brez odgovarjanja na novinarska vprašanja. Pahor je konferenco ocenil kot uspešno, saj so po njegovih besedah
"za isto mizo sedeli voditelji držav, ki se ne priznavajo." Posebej je izrazil hvaležnost Špiriću, trenutno predsedujočemu svetu ministrov BiH, ki je Srb, saj se je govorilo, da bo Špirić bojkotiral skupne pogovore in zapustil okroglo mizo, ko bi govoril kosovski premier Thaci. Pahor pa je dejal, da je hvaležen zato, ker je bil
»Špirić morda pod pritiskom, da se te konference ne udeleži , saj njegova država ne priznava Kosova, a se je kljub temu je«. Kot politik je prevzel nase odgovornost, in dal prednost dialogu, ne nekaterim pomislekom, je zaključil Pahor zahvalo.
Skupni projekti na ravni ministrovKonferenca na Brdu ni enkratna, ampak se imenuje Brdski proces, je dejal Pahor, in sicer zato, da se odpre vrata tistim, ki jih ni bilo. Konference bodo potekale tudi na ravni ministrov, ena takih in prva bo na temo prometa in infrastrukture, saj so ugotovili, da v tem delu Evrope ne poteka noben skupen infrastrukturni projekt, zaradi problemov, ki jih imajo države med seboj.
Današnje srečanje je bilo izjemno odprto, je dejal Pahor. Vsi potrebujemo vse (»everybody needs everybody«), je bilo slišati, a nato so prišli do ključnega vprašanja. "Vsi morajo drug drugega tudi priznavati" (»everybody need to recognize everybody«), je dejal Pahor in dodal, da to ni pritisk na države, da priznavajo države, ki jih do sedaj niso, a da je takšna konferenca način dialoga, da se morda rešijo tudi fundamentalni problemi.
Odločitev o konferenci je bila »korajžna«, predvsem pa naj bi pomagala drugim državam k pristopu Evropski uniji, pa tudi k stabilnosti te regije, je poudaril slovenski premier. »Zaupanje v politiki ni vse, vendar nič v politiki ni dovolj, če ni zaupanja,« je dejal in dodal, da ni nič novega, da se voditelji držav jugovzhodne Evrope ne strinjajo, lahko pa si zaupajo, in dodal, da to dobro poznata s premierko Kosorjevo, saj jima je dostikrat v večernih urah ostalo le zaupanje. Glede problema med Kosovom in Srbijo pa je dejal, da tudi EU nima skupnega stališča, saj nekatere države še vedno niso priznale te nekoč avtonomne pokrajine nekdanje Jugoslavije. "Opravka imamo tudi z Evropo, ki podcenjuje priložnosti te regije". Na eni strani je to regija, ki je polna problemov, na drugi polna priložnosti. Kot je napovedal Pahor bo evropske sogovornike opozoril na te priložnosti, "da ne bi splavale po vodi, kar se ne bi zgodilo prvič".
Na Brdu so sprejeli tudi skupno deklaracijo, ki potrjuje zavezanost k vključitvam v EU, poziva EU, naj spodbuja mehanizme regionalnega sodelovanja, poudarja potrebo po nadaljevanju procesa vizumske liberalizacije v celotni regiji, ponovno poudarja zavezanost k spodbujanju dobrososedskih odnosov in da se bodo redno sestajali v okviru Brdo procesa.
Kosorjeva poziva k pogumu voditeljevHrvaška premierka Jadranka Kosor je v izjavi po srečanju izpostavila, da je za gradnjo mostov potreben tudi ščepec osebnega poguma voditeljev. Dodala je še, da sta Slovenija in Hrvaška z lastnim načinom reševanja problemov ponudili model, kako se problemi rešujejo.
Füle pa je po besedah Kosorjeve dejal, da se morajo bilateralna vprašanja med državami ločiti od pogajanj z Evropsko unijo.
Thaci: Voditelji v Beogradu bi morali spemeniti svoje mišljenjeHashim Thaci je glede prizanj oziroma nepriznanj Kosova nekaterih držav po svetu in petih v Evropi dejal, da bo Kosovo dobilo več priznanj tekom procesov vključevanja v EU. Glede odsotnosti Tadića na konferenci pa, da bi morali voditelji v Beogradu spremeniti svoje mišljenje glede sodelovanja oziroma nesodelovanja na takšnih konferencah, saj vse ostale države v regiji dobro sodelujejo tako z Beogradom kot tudi s Prištino.
"S tovrstnim obnašanjem se Beograd izolira, to pa lahko traja dolgo časa," je dejal Thaci.
Glede Špirićevega domnevnega bojkota ob njegovem govoru je dejal, da ta ob njegovem govoru res ni bil ves čas prisoten, a da tega ne vidi kot bojkot, saj so za isto mizo že sedeli, in sicer lani v Dubrovniku, tako da v tem gibanju ne vidi Špirićevega protesta.
Glede priznanja Beograda Kosova je dejal, da je
"prepričan, da jih bo Beograd slej kot prej priznal." Glede tožbe Srbije, ki je na Meddržavnem sodišču v Hagu glede razglasitve neodvisnosti Kosova kot kršitvi mednarodnega prava, je dejal, da je resolucija 1244 preteklost, Kosovo pa neodvisna država.