Minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari je za Delo pokomentiral politično odločitev voditeljev Evropske Unije za rešitev grških finančnih težav. Kot je dejal,  se pridružuje nemškemu stališču, da je treba okrepiti upoštevanje meril za vstop v evroobmočje.

Ljubljana - »To, kar se je zgodilo včeraj, je lahko zgodovinsko v obe smeri, v dobro in v slabo,« je politično odločitev voditeljev Unije za rešitev grških dolžniških težav za Delo pokomentiral minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari. Evropski dogovor o pomoči, ki je rezultat nemško-francoskega kompromisa, sicer po poročanju našega bruseljskega dopisnika predvideva, da bodo članice evrske skupine pomagale prezadolženi Grčiji z usklajenimi dvostranskimi posojili, v ta evropski okvir pa bi se z »znatnimi sredstvi« vključil tudi IMF, vendar bi prva skupina prispevala večinski delež.

Minister Gaspari sicer pravi, da se sam bolj pridružuje »stališču Nemčije, ki ga je nato Francija nekoliko zmehčala. Zelo jasno je, da mora država najprej sama poskrbeti za večino svojih problemov, ki jih je sama ustvarila. Nemško stališče je, da je treba izjemno okrepiti upoštevanje meril, ki se jim države zavežejo ob vstopu v evroobmočje. Ključno je zlasti spoštovanje fiskalnih pravil: to je Evropa v preteklosti močno zanemarila. Dopuščala je, da je zaradi denarne politike ECB šla kreditna aktivnost v nekaterih državah prek ravnotežja. Pretirano pregrevanje gospodarstva in slabo fiskalno upravljanje sta pripeljali Grčijo do tam, kjer je. Nekatere druge države pa so zaradi drugih razlogov zelo blizu temu,« nam je še povedal minister.

Nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar je na naše vprašanje, kako gleda na doseženi dogovor, odvrnil, da »je v danem položaju treba pozdraviti vsak kompromis za rešitev položaja v Grčiji kot članici evroobmočja. Pomembno je dati neko zavezo, da se zmanjšajo špekulacije in da se zadeve začnejo reševati in premikati v pravo smer. Samo opazovanje razmer in razpravljanje sta zame najslabša stvar, za udeležence na trgu pa dodatno slaba stvar.«

Slovenski prispevek do 250 milijonov evrov

In koliko bi sprejeta evropska rešitev za Grčijo lahko stala Slovenijo? Mitja Gaspari: »Ne vemo še natančno, kakšen bo obseg pomoči Grčiji, če in ko bo do nje prišlo. Pravijo pa, da bo letos med 25 in 50 milijardami evrov. Naš delež v kapitalu Evropske centralne banke je približno 0,5 odstotka. Pri maksimalnem možnem znesku pomoči, 50 milijardah evrov, bi tako lahko znašal slovenski prispevek do 250 milijonov evrov. Takšen bi bil maksimalni znesek jamstev brez vključitve pomoči IMF.

Pri tem pa še ni jasno, kako bo to financiranje potekalo v praksi. Kako se bomo mi, člani evroobmočja, zadolževali oziroma dobili sredstva, ki bi jih nato posodili Grčiji? Članice evroobmočja, ki imajo slabši rating od Nemčije, bi pri financiranju pomoči Grčiji plačale višje stroške, kot bi bilo treba - če pač hočemo pomagati Grkom. Zato bi bilo zelo pomembno, da se zadolžitev za potrebe evroskupine opravi centralno. Vendar te stvari še niso odločene in to je le še ena od tehničnih nejasnosti dogovora,« nam je še povedal Gaspari.

Po mnenju Franceta Arharja bi imela Slovenija zdaj dovolj sredstev za morebitno sodelovanje pri financiranju pomoči Grčiji. »Slovenija za zdaj nima težav z najemanjem posojil. Vse izdaje obveznic so se dobro končale, tudi naša kreditna ocena se ni nič spremenila, država ima gotovino pri bankah. Hvala bogu, da lahko ta trenutek tudi Slovenija participira, na podlagi denarja, ki ga ima tako ali tako s tujih trgov. Če pa se bodo v takem položaju spet delale izjeme, potem se skupnosti res slabo piše,« nam je povedal Arhar.

Mrak: Prav je, da se vključi IMF

Tudi po mnenju Mojmirja Mraka z ljubljanske ekonomske fakultete je »v dogovoru o pomoči Grčiji še vrsta stvari tehnično nedodelanih. Vendar prihajamo v položaj, ko vse to prihaja tudi k nam. Sam ne vidim nič slabega v tem, da se v grški primer vključi IMF. Ne zato, ker bi bil sam kakšen ljubitelj IMF, temveč zato, ker je to kot ad hoc rešitev koristno iz več razlogov,« nam je povedal. »V IMF je znanje, ki ga v Evropi za tovrstne aranžmaje stand-by ni. A to je le začasna rešitev, srednjeročno pa bo evropska monetarna unija morala poskrbeti za neko institucionalno formo, pa naj bo v obliki evropskega denarnega sklada,« je še povedal Mrak.

Arhar: Za evropski denarni sklad

Po drugi strani pa se France Arhar ne strinja s stališčem, da naj v grški primer poseže IMF. »IMF je bil ustanovljen za pomoč državam s plačilnobilančnimi težavami. Njegovo poslanstvo ne more biti uporabljeno za zdravljenje javnofinančnega primanjkljaja, kot je v primeru Grčije. Za to IMF ni bil ustanovljen. Zame je edina možnost, da Evropska monetarna unija pri sebi poišče načine in ustanovi tudi institucijo, kot bi bil evropski denarni sklad. Iz logike skupne valute, špekulacij in vsega tega je treba nekaj narediti v okviru iste družine, po drugi strani pa bi morali izvajati tudi sankcije. V maastrichtski pogodbi ni recepta za pomoč članici evroobmočja, zato bi morali to pogodbo dopolniti, da bi imeli neka pravila in da trgi ne bi delali dodatnih špekulacij. Zdaj je na trgu veliko špekulacij, zato je veliko nihanje evra. Če bodo pravila napisana in se bodo spoštovala, bo odpadel velik del špekulacij.«

Nekdanjega guvernerja in sedanjega predsednika uprave UniCredit Slovenije smo še povprašali, kdo ima danes realen denar na trgu za obsežnejše reševalne posege. France Arhar: »To so presežki pri Opecu, 800 milijard evrov, 400 milijard pri Kitajcih, 200 milijard pri Nemcih in 150 milijard pri Japoncih. Drugo pa je denar ECB, več kot 800 milijard evrov, ki pa je tako rekoč 'denar iz nič', ne iz ekonomije. Evropska monetarna unija se mora hočeš nočeš hitro organizirati, IMF pa lahko pomaga, a ne po receptih za reševanje plačilnobilančnih težav.«