Kristjani danes praznujejo največji praznik

Šp.K/STA
ned, 04.04.2010, 08:52

Papež Benedikt XVI. je v soboto zvečer v baziliki svetega Petra v Vatikanu vodil tradicionalno velikonočno vigilijo, uvod v praznovanje velike noči. V pridigi je govoril o strahu pred smrtjo in poskusi, da bi se ji, tudi z medicino, izognili.

"Kaj bi se zgodilo, če smrti ne bi preprečili, ampak jo v nedogled prelagali, tako da bi dosegli starost več sto let?" je vprašal papež, ki v tem ne vidi nič dobrega. Namesto tega, kot je dejal, "Bog ponuja človeštvu novo, drugačno življenje skozi resnično medicino nesmrtnosti - krst".

Velikonočno praznovanje verniki začnejo z obredi velikonočne vigilije, pri čemer imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. Papež je tako med vigilijo v zatemnjeno baziliko vstopil z dolgo svečo, z njim pa je prižgane sveče držalo na tisoče vernikov. Pred baziliko je na Trgu sv. Petra slovesnost na velikanskih ekranih spremljalo več deset tisoč ljudi.

V skladu s tradicijo je Benedikt XVI. med mašo krstil šest odraslih, ki so se spreobrnili v krščanstvo - Rusa in Japonca ter Somalijko, dve Albanki in Sudanko.

Ljubljana /Vatikan- Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik - veliko noč, ki je spomin Jezusovega vstajenja od mrtvih. Velika noč je praznik veselja in upanja, kar kristjani izražajo tudi z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejščine in pomeni slavite Boga. Po cerkvah bodo potekala številna bogoslužja, papež pa bo opoldne podelil svoj blagoslov mestu in svetu.

Verniki se na veliko noč pripravljajo s postnim časom, neposredna priprava na praznik pa je velikonočno tridnevje. Dogodki, ki se jih kristjani v teh dneh spominjajo, so opisani v Svetem pismu, kjer je prav tako opisano tudi Jezusovo vstajenje od mrtvih, ki ga je po besedilih v sveti knjigi sam v svojem življenju večkrat napovedal.

Kot je v velikonočni poslanici dejal ljubljanski nadškof Anton Stres, se lahko ob nezaslišanem velikonočnem sporočilu marsikdo sprašuje, ali je to mogoče. Vendar nam po njegovih besedah vstajenjsko upanje ni tuje. Vsakokrat, ko verjamemo, da bo imela zadnjo besedo resnica in ne laž, ljubezen in ne sovraštvo, pravičnost in ne krivica, verjamemo v vstajenje, saj verjamemo v dokončno zmago dobrega nad zlim in življenja nad smrtjo, pravi Stres.

Velikonočni kruh, ki ga bomo pekli po takšni ali drugačni recepturi, nam bo najbolj teknil le, če ga bomo znali deliti s tistimi, ki ga nimajo dovolj, pa je v poslanici poudaril evangeličanski škof Geza Erniša. Kot meni, je krščansko in človeško, da sprejmemo medse tiste, ki težko živijo in ki jih je v naši domovini vse več.

Papež Benedikt XVI. bo danes ob 10.15 na Trgu sv. Petra v Rimu daroval velikonočno mašo, opoldne pa bo z balkona bazilike podelil tradicionalni blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu).

V Ljubljani bo vstajenjsko procesijo in mašo ob 8.30 vodil Stres, v Mariboru pa ob 7. uri tamkajšnji nadškof Franc Kramberger. Evangeličanski škof Geza Erniša bo bogoslužje velike noči vodil ob 10. uri v Moravskih Toplicah. Letos na isti dan kot katoličani in evangeličani veliko noč obhajajo tudi tisti pravoslavni kristjani, ki uporabljajo julijanski koledar. Paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković bo tako velikonočno liturgijo v Ljubljani vodil ob 10. uri.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
14 komentarjev
14 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: