Eden od mojih prijateljev ima svojevrsten način reševanja problemov: če jih ignorira, zanj ne obstajajo. Zdi se, da imamo Slovenci enak odnos do odpadkov: nekateri navihanci jih odpeljejo v naravo, daleč stran od oči drugih. Prijatelj mora mehanizem za spopadanje s težavami iznajti sam; Slovenci smo očitno potrebovali 250 tisoč prostovoljcev, da smo se zganili.
Zaradi akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! (OSVED!) smo na deponije in v centre za predelavo odpadkov spravili več kot 70 tisoč kubičnih metrov odpadkov, ki so se prej valjali v naravi. Dobro, vse lepo in prav, čestitke vsem nam čistilcem, ampak kaj zdaj? Očitati organizatorjem, da bo čez pol leta spet po starem – in ponekod je že po nekaj dneh –, je po mojem brezpredmetno; okoljski prestopniki vedno bodo. Vprašanje pa je, kako strpni bomo do njih in koliko jih bo. Zdaj so zato pomembni sanacija, kaznovanje in preprečevanje.
Prvo in drugo bo omogočal digitalni register evidentiranih divjih odlagališč, prvi te vrste, ki ga bodo organizatorji OSVED! kmalu predali okoljskim inšpektorjem. Register bodo še naprej dopolnjevali z novimi odlagališči in izbrisali že očiščena, da bodo lahko pristojni čim prej sanirali tista, ki so okoljsko najbolj obremenjujoča. Inšpektorji bodo imeli delo servirano na pladnju. Pa še plačani so zanj.
Seveda le, če bodo register znali in, hm, želeli uporabljati. V škornjih in rokavicah bi lahko tako kot sobotni prostovoljci po travnikih, vodotokih in jamah patruljirali že prej, če bi se jim le uspelo zmeniti, kdo ureja kaj. Po pravilniku o ravnanju z odpadki so namreč divja odlagališča komunalnih odpadkov skrb občine, gradbenih in nevarnih pa države. Žal večina takih črnih pik združuje vse vrste odpadkov, zato so kot sirota brez staršev. Poleg tega kazen za odpadno ilegalo plača lastnik zemljišča, ne dejanski smetilec, s čimer imajo prebivalci Barja, ki je med odpadkovnimi skrivači izjemno priljubljeno, bogate izkušnje.
No, če za kaj, je bila akcija OSVED! odlična odskočna deska za ozaveščanje o ravnanju z odpadki, glede česar smo očitno še precej neuki – še premier Borut Pahor jih je metal v vrečko napačne barve, belo. Organizatorji OSVED! bodo zato vse sile usmerili v izobraževanje, kam posamezna vrsta odpadkov spada in zlasti, kam ne, saj zgolj dajanje potuhe hitropoteznim smetarskim junakom in čiščenje za njimi nima smisla. Vlado so večkrat javno pozvali, naj skupaj začrtajo dolgoročno trajnostno politiko o ravnanju z odpadki, a odgovora, razen tv-izjave okoljskega ministra Roka Žarnića, še ni. Upajo, da bo dialog stekel ob predaji registra.
Tako kot moj prijatelj bi si torej lahko še naprej zatiskali oči in čakali, da kupe salonitk, kavčev, koles, plenic, pločevink in drugih smetarskih zakladov preraste naravna odeja. Z nefunkcionalnim nadzorom in kaznovanjem nam to že dobro uspeva. Obstaja pa drobna razlika: prijateljevi problemi bodo po grbi usekali samo njega, neukrepanje pri divjih odlagališčih pa bo pogubno za vse nas. Odpadki namreč smrdijo vsem. Zdaj že premočno, da bi jih lahko ignorirali.