Hrvaške nepremičnine cenejše tudi za tretjino

Slovenci so že v preteklih letih radi kupovali nepremičnine na Hrvaškem, zlasti v njenem najbolj privlačnem obalnem delu in Istri - seveda tisti, ki so si to lahko privoščili.

Dragica Sušnik
pon, 26.04.2010, 11:31

Nekateri so imeli srečo in so do nepremičnine v sosednji državi prišli še v časih skupne Jugoslavije, drugi, ki so na Hrvaškem kupovali nepremičnine po osamosvojitvi, so se morali predvsem zaradi birokratskih postopkov bolj potruditi. Seveda so se medtem cene nepremičnin zvišale.

Strokovnjaki pravijo, da je po nekaj letih manj ugodnih razmer zdaj zopet napočil pravi trenutek, če imate seveda ta namen in zanj tudi pripravljen kupček denarja, da si privoščite svojo nepremičnino na Hrvaškem. Cene so se namreč zaradi nedavne krize občutno znižale.

Katere so najbolj opazne spremembe na hrvaškem trgu nepremičnin? Kako je nanj vplivala recesija in za koliko so v zadnjih mesecih cene padle?

Do tretjine nižje cene

»Na hrvaškem trgu so nekateri, še posebno tuji vlagatelji, zlasti Italijani, že v začetku leta 2009 razumeli, da bo treba narediti nekaj več kot do takrat, da bodo prodali nepremičnine. Cene so začeli zniževati, in upali, da kriza ne bo tako obsežna in dolgotrajna. Lani so cene postopno nižali, do približno dvajset odstotkov, letos pa še za dodatno desetino,« iz izkušenj pove Diego Potočnik, direktor družbe Sonce nepremičnine in poznavalec razmer na hrvaškem nepremičninskem trgu. »Padec cen pri različnih investitorjih je povzročilo predvsem njihovo finančno stanje. V lanskem in tudi letošnjem letu so se prodajale samo nepremičnine, ki so bile znižane, torej tiste v akcijski prodaji. Ocenjujem, da se nepremičnine, ki imajo urejeno dokumentacijo in so kakovostno grajene ter na dobrih lokacijah, ne bodo več cenile, saj se jih je že z omenjenimi popusti večina prodala. Cene lahko še nekoliko padejo nepremičninam slabe kakovosti, na slabih lokacijah in z neurejeno dokumentacijo.«

Zakaj je nakup nepremičnine na hrvaški obali za slovenske kupce tako zanimiv? Najbolj očitna dejavnika sta bližina in ugodna klima, zlasti vzdolž jadranske obale. Mile zime in prijetne temperature omogočajo uporabo nepremičnine praktično vse leto. Temu prištejmo še dejstvo, da lahko od februarja lani slovenski državljani takoj vpišejo lastništvo v zemljiško knjigo. Kot že rečeno, so tudi cene nepremičnin trenutno ugodne, saj so nekateri vlagatelji cene spustili celo za tretjino. In hkrati je nepremičnina v sosednji državi dobra naložba. »Ker Hrvaška kandidira za vstop v EU, sem prepričan, da imajo trenutno znižane cene še možnost rasti,« meni Potočnik.

Cena odvisna od lokacije

Oglejmo si še cene za lastno nepremičnino na Hrvaškem. Koliko je treba zdaj odšteti za kvadratni meter v prestolnici, koliko v Istri in koliko ob morju? Kakšna je cena za najbolj prestižne in zaželene lokacije? Kako je s ponudbo na otokih? Potočnik odgovarja: »Za nepremičnine ob hrvaški obali se cene oblikujejo predvsem na podlagi oddaljenosti od morja in lokacije. V neposredni bližini morja - do sto metrov od obale - so od 2000 do 2500 evrov za kvadratni meter, če so oddaljene največ kilometer od morja, pa od 1500 do 1800 evrov za kvadratni meter.«

V notranjosti Istre se cene 150 kvadratnih metrov velikih samostojnih vil ali dvojčkov z bazenom in s 500 kvadratnih metrov zemljišča gibljejo od 250.000 evrov navzgor. »Kar se tiče prestižnih lokacij, to so predvsem vile tik ob morju, lahko cene dosežejo tudi več kot milijon evrov. Na otokih je zelo podobno,« ocenjuje Potočnik.

Občasno je možno dobiti nepremičnine tudi na »strateških« lokacijah po zmernejših cenah, toda v večini primerov te nepremičnine nimajo urejene dokumentacije in tudi ne možnosti, da bi jo kdaj imele. Zato morajo biti kupci zelo pozorni in ne smejo nasedati obljubam prodajalcev oziroma investitorjev, opozarja sogovornik. Tudi nakup neposredno od vlagatelja ni vedno priporočljiv, saj ni zagotovila, da ima nepremičnina urejeno dokumentacijo in da ne bo zapletov pri vpisu v zemljiško knjigo. Potočnik zato priporoča nakup s pomočjo slovenske agencije, ki mora poslovati v skladu z zakonom o nepremičninskem posredovanju in hrvaško zakonodajo ter imeti pri slovenski zavarovalnici zavarovano odgovornost nepremičninskih posrednikov za Hrvaško. Slovenska agencija mora prek svojih poslovnih partnerjev preveriti in urediti vso potrebno dokumentacijo za varen nakup nepremičnine.

Povprečni kupec se odloča za bližino meje

Katere vrste ter tipi nepremičnin pri sosedih najbolj zanimajo povprečnega slovenskega kupca? Koliko denarja je pripravljen odšteti za nepremičnino in katere lokacije ga najbolj zanimajo? Po Potočnikovih izkušnjah povprečni slovenski kupci najraje kupujejo nepremičnine čim bliže slovenski meji. Izstopajo Savudrija, Zambratija, Novigrad, Poreč, Peroj, Pula, otok Krk. Zanimajo jih predvsem novogradnje. Največ kupujejo apartmaje oziroma stanovanja, ki od morja niso oddaljena več kot kilometer. Obenem si želijo urejenega okolja in da cena nepremičnine ne presega 100.000 evrov.

Med tujimi kupci Potočnik omeni Ruse, ki pa v zadnjem času ne kupujejo več toliko, enako velja za Italijane. Potencialni kupci hrvaških nepremičnin so še Angleži, Nemci in Avstrijci, ki pa nepremičnin ne kupujejo samo za letovanje, ampak tudi za daljše bivanje. Starejši kupci imajo pri tem v mislih, da bodo tam preživeli jesen svojega življenja.

Iz današnje tiskane izdaje Dela FT

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
1 komentar
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: