Ljubljana - Socialni partnerji tudi tokrat niso dosegli soglasja o treh ključnih spremembah na trgu dela, ki jih načrtuje vlada. Vsak pri svojem ostajajo pri zakonu o malem delu, ki bi bistveno spremenil študentsko delo, pri delovnih razmerjih, kjer je vlada v prvi fazi predvidela krajše odpovedne roke in nižje odpravnine, soglasja ni niti pri najmanj spornem zakonu o trgu dela, v katerem bi povišali nadomestila za brezposelnost in podaljšali dobo prejemanja. Minister za delo Ivan Svetlik je po štiriurnem sestanku s sindikati in delodajalci napovedal, da bo vlada s spremembami, če bo treba, nadaljevala sama, sindikati pa so spet začeli govoriti o protestih pred parlamentom.
»Za zdaj ima vlada trdno stališče, da gre s temi zakoni v državni zbor,« je po neuspešnih pogajanjih zagotovil minister Svetlik. »Ugotovili smo, da je socialni dialog prišel do točke, ko so nekatera interesna vprašanja ostala nerazrešena, zato bo vlada zakone poslala v medresorsko usklajevanje, nato pa bodo šli v parlament.«
Minister si želi večjo prožnost delovnih razmerij, da bi se zaposleni laže selili z enega delovnega mesta na drugo in iz poklica v poklic. »Kajti delodajalci se morajo, če hočejo preživeti, hitro prilagajati, to pa velja tudi za delavce. Seveda jim je treba pri teh prehodih zagotoviti ustrezno varnost,« je dodal minister. Po sestanku premiera Boruta Pahorja s študenti prihodnji teden bo v nadaljnje postopke šel tudi zakon o malem delu.
Predstavniki sindikatov so jasno povedali, da s predlaganimi spremembami niso zadovoljni, čeprav so med sindikati razlike. »Predsednik vlade, ki komunicira z javnostjo na nam najbolj neprijazen način, bo očitno vztrajal. Sindikati se bomo temu uprli z vsemi sredstvi, ki jih premoremo,« je napovedal predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Delodajalci po besedah Igorja Antauerja, ki predstavlja obrtnike, vladi ne odrekajo legitimnosti, da sama spremeni zakonodajo, a se bojijo, da ne bodo dočakali drugega paketa reforme, predvidenega za drugo polovico leta. V njem se bodo socialni partnerji pogajali o odpravi dodatka na delovno dobo, plačanih odmorih, malicah in regresih, še najbolj pa bi delodajalci radi pravno poenostavili postopke odpuščanja in zaposlovanja.
Iz petkove tiskane izdaje Dela