Mercator namerava kupiti Merkur

Po nakupu bo Mercator menda ohranil blagovno znamko Merkur in pod tem imenom združil tehnične trgovine obeh trgovcev. A Mercator za nakup potrebuje soglasje UVK; direktor Jani Soršak je seznanjen z namero družb.

Nejc Gole
čet, 06.05.2010, 08:25
Kordež: Transakcija je kompleksna

Predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je za Delo povedal, da so se, preprosto povedano, za prodajo dveh tretjin Merkurjeve dejavnosti in kreditov Mercatorju odločili zato, »da ne pridemo v položaj, ko bi to nekdo zasegel«. Ker je kazalo, da se odplačevanje najetih posojil za menedžerski odkup ne bo več »izšlo«, so v Merfinu ocenili, da je »sedanji trenutek še optimalen« za povezavo z Mercatorjem. Tako bi se menda ognili popolni nezmožnosti odplačevanja bančnih kreditov. Kolikšna je vrednost posla z Mercatorjem, ki naj bi sledil podpisanemu pismu o nameri, Kordež eksplicitno ni pojasnil. Dodaja pa, da je transakcija kompleksna, med drugim zato, ker naj bi Mercator prevzel določene Merkurjeve obveznosti za kredite in nakazal kupnino Merfinu, večinskem lastniku Merkurja. Prav tako naj bi ustanovili novo družbo, ki bi lastniško obvladala preostalo tretjino Skupine Merkur, to sta dejavnosti Mersteel in Big Bang. Po naši grobi oceni transakcija med Merkurjem in Merfinom menda znaša okoli 600 milijonov evrov. L. P.

Ljubljana - Direktorica družbe Merfin, večinske lastnice Merkurja, Marta Bertoncelj in predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak sta včeraj podpisala pismo o nameri, da bi v prihodnjih mesecih Mercator postal 100-odstotni lastnik družbe Merkur, ene od treh divizij skupine Merkur Group. Iz obeh trgovskih družb so včeraj sporočili, da naj bi po nakupu Mercator ohranil blagovno znamko Merkur in pod tem imenom združil tehnične trgovine obeh trgovcev. A Mercator za nakup potrebuje soglasje Urada RS za varstvo konkurence (UVK).

Poleg divizije Merkur sta v skupini Merkur Group še dve diviziji, in sicer metalurški program Mersteel in Big Bang. Skupina ima takšno organiziranost več kot dve leti, vseskozi pa že obstaja zanimanje domačih in tujih družb za strateško partnerstvo, so včeraj sporočili iz Merkurja. Po njihovih navedbah so se naposled odločili za Mercator, saj delujejo na istih trgih, cilji razvoja so podobni, največji slovenski trgovec pa ima že zdaj tehnične trgovine. Mercator ima namreč v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem 117 prodajaln s tehničnim blagom, s katerim ustvarijo približno desetino odstotkov prihodkov na ravni skupine. Divizija Merkur pa ima 43 trgovskih centrov v štirih državah, od tega 30 v Sloveniji, in 20 franšiznih prodajaln, od tega 18 v Sloveniji.

Skupina Mercator bi s pripojitvijo Merkurjevih trgovin postala vodilni trgovec s tehničnim blagom v Jugovzhodni Evropi, kar bi ji skupaj s položajem vodilnega živilskega trgovca zagotovilo dolgoročni poslovni razvojni potencial v vlogi največje trgovske skupine v celotni regiji, so sporočili iz Mercatorja. Celotno svojo dejavnost tehnične trgovine nameravajo izvajati v okviru blagovne znamke Merkur.

Likvidnostne težave Merkurja

Razen želje po vodilni vlogi na področju tehnične trgovine na Balkanu v sporočilih ni konkretneje zapisano, zakaj Merfin, ki ga lastniško obvladujejo Merkurjevi menedžerji, prodaja divizijo Merkur. Vendar smo že pisali, da ima Merkur likvidnostne težave. Del težav izvira iz plačilne nediscipline Merkurjevih kupcev, ki so predvsem gradbena podjetja. Poleg tega se je zaradi krize zelo zmanjšala prodaja; tako se je prodaja potrošnega blaga v trgovskih centrih lani v primerjavi z letom prej znižala za deset do 15 odstotkov, potrošnja na področju metalurgije pa se je zmanjšala na polovico. Poleg tega Merfin še vedno ni poravnal vse kupnine za nakup deleža v Merkurju, po poročanju nekaterih medijev pa je Merkur izdatno pomagal reševati dolgove Merfina. V včerajšnjem sporočilu iz Merkurja tako omenjajo, da je bil menedžerski odkup leta 2007 pregleden in zakonit, takrat pa je bila tudi velika ponudba finančnih virov. »V zadnjih dveh letih pa je dostop do finančnih virov postal zelo omejen, začela se je slabšati plačilna disciplina naših kupcev, povečalo pa se je tudi število stečajev teh kupcev,« so dodali. Skupina Merkur je menda lani ustvarila okoli 950 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je četrtino manj kot leto prej.

V nameri za izvedbo strateške povezave je predvideno, da bi bila družba Merkur pred prodajo preoblikovana tako, da bi skupaj s svojimi odvisnimi družbami na trgih v tujini obsegala le sredstva in obveznosti divizije Merkur, preostala sredstva in obveznosti pa bi bile predhodno izločene. V okviru morebitne strateške povezave je kot del kupnine predvidenih tudi do deset odstotkov novih delnic družbe Mercator, ki bi bile ob potrebnem soglasju nadzornega sveta družbe izdane iz odobrenega kapitala.

Spomnimo, da je uprava Mercatorja napovedala dokapitalizacijo lani septembra. Izdali naj bi do 20 odstotkov novega osnovnega kapitala družbe, lani jeseni pa so sporočili, da nameravajo nov kapital uporabiti za nove strateške povezave.

Skrbni pregled Merkurja

Soglasje k prodaji pa bo moral dati UVK. Direktor urada Jani Soršak je potrdil poizvedovanja predstavnikov zainteresiranih družb glede postopka. Soršak je dejal, da ta ne bo hiter in lahek, razen če bodo družbe same nakazale na probleme in ponudile rešitve, ki bi zadovoljile urad. O morebitnih težavah Soršak ne more govoriti, dokler ne bo s primerom konkretneje seznanjen.

Mercator bo začel skrbni pregled Merkurja, ki bo končan predvidoma do konca junija.

Iz tiskanega Dela.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
17 komentarjev
17 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: