Testi, ki so jih ameriški znanstveniki z univerze Yale opravili na dojenčkih, so namreč pokazali, da ti lahko že pri šestih mesecih ločijo dobro in slabo, kar je v popolnem nasprotju z doslej uveljavljeno tezo, češ da se ljudje rodimo brez sposobnosti moralne presoje.
Čeprav je marsikateri starševski par prepričan, da je učenje razlikovanja med dobrim in slabim ena izmed osrednjih prioritet vzgoje otrok, nedavne znanstvene raziskave namigujejo na možnost, da je zmožnost moralne presoje pri ljudeh prirojena. Testi, ki so jih ameriški znanstveniki z univerze Yale opravili na dojenčkih, so namreč pokazali, da ti lahko že pri šestih mesecih ločijo dobro in slabo, kar je v popolnem nasprotju z doslej uveljavljeno tezo, češ da se ljudje rodimo brez sposobnosti moralne presoje.
Behavioristi so se svojega dela lotili tako, da so skupini dojenčkov predvajali kratek posnetek, v katerem rdeča žoga poskuša priti na vrh hriba, ob tem pa ji je občasno pomagal rumen kvadrat, zelen trikotnik pa jo je poskušal poriniti po hribu navzdol. Ko so jim po večkratnem ogledu animacije znanstveniki ponudili možnost izbire med trikotnikom in kvadratom, se jih je kar 80 odstotkov odločilo za kvadrat. Profesor psihologije in vodja skupine Paul Bloom je izjavil, da so izsledki njihovih raziskav v nasprotju z domnevami Sigmunda Freuda, ki je bil prepričan, da se ljudje rodimo kot »živali brez morale«. Bloom namreč pravi, da je znanstvenih dokazov, ki potrjujejo prav nasprotno tezo, in sicer, da je neka primitivna oblika morale človeku dana že ob rojstvu, vedno več. Njegov kolega Peter Willatts, ki poučuje psihologijo na univerzi v angleškem Dundeeju, dodaja, da je zaradi novih znanstvenih dognanj vse težje določiti mejo med prirojenim in priučenim. Dejstvo pa je, še dodaja Willatts, da so dojenčki sposobni zelo hitrega dojemanja in učenja.
Iz današnje tiskane izdaje Dela