Ljubljana - Fronta, na kateri se spopadajo argumenti za in proti arbitražnemu sporazumu, o katerem bo ljudstvo odločilo v nedeljo, 6. junija, na referendumu, se iz dneva v dan širi, po vsebini pa vrti zgolj okrog vprašanja o stiku Slovenije z odprtim morjem. Oglasila se je tudi civilna združba. Opozicijo zanima, kaj se je o tem premier Borut Pahor dogovarjal s hrvaško premierko Jadranko Kosor, zato so včeraj vložili zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora (verjetno bo prihodnji teden). Premier jim odgovarja, da z veseljem znova pojasnjuje, da ničesar ne skriva, le arbitražni sporazum naj si preberejo; podprli so ga številni znani športniki, kulturniki in intelektualci.
Prvak SDS Janez Janša je premiera Boruta Pahorja opozoril, da bo moral predstaviti konkretne dokaze, ali mu je Jadranka Kosor res obljubila teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem, kar na Hrvaškem uradne institucije zanikajo. Če obstajajo konkretni dokazi ali priče o tem, bi to moral premier po Janševem mnenju takoj pojasniti, ali za zaprtimi vrati s predsedniki parlamentarnih strank ali pa tudi na izredni seji državnega zbora (zahtevajo jo SDS, SLS, SNS), ker z dosedanjimi premierovimi pojasnili niso zadovoljni. Janša je dejal, da je treba to nujno razjasniti pred glasovanjem na referendumu.
Borut Pahor se je na Janšev izziv odzval z besedami, da imajo predlagatelji vso pravico sklicati sejo. Ima pa predsednik vlade »občutek, da se hote ali nehote združujejo sile na obeh straneh meje, ki želijo, da arbitražni sporazum pade«. Če referendum ne bo uspel, bodo nastale nepredvidljive razmere, pravi Pahor: »To ni grožnja, ampak opozorilo!« Če pa Janša želi pojasnila, kolikokrat in kje sta se sestala s Kosorjevo, naj prouči medije, ki so o tem veliko pisali; o tem, kaj sta se dogovorila, tako Pahor, naj Janša prebere v arbitražnem sporazumu in bo videl, da je v njem dogovorjen tudi stik Slovenije z odprtim morjem.
Slovenija utrjuje pomorski status
V predreferendumsko kampanjo je včeraj znova posegel predsednik republike Danilo Türk, ki želi, da bi agitiranje za ali proti arbitražnemu sporazumu potekalo z več razuma in manj čustvenega pretiravanja. Predsednik je še zlasti opozoril na poniglavo razpravo brez argumentov, pri tem pa je njegova kritična ost letela na račun opozicije, še zlasti SDS, ki trdi, da bo Slovenija z arbitražnim sporazumom izgubila morje oziroma pomorski status.
»To so popolnoma neutemeljene trditve. Slovenija morje ima, je pomorska država, odkar obstaja, in ga bo imela tudi v prihodnje. Slovenija z arbitražnim sporazumom utrjuje in krepi pomorski status, nikakor pa ga ne zmanjšuje ali celo izgublja,« je dejal Türk z avtoriteto profesorja mednarodnega prava.
Dodal je še, da se je v kampanji izgubilo zavedanje, da bo arbitražni tribunal odločal o celotnem poteku meje med Slovenijo in Hrvaško. »Sodniki bodo razsojali o celotnem poteku meje na kopnem in morju, in to na podlagi stanja z dne 25. junija 1991,« je dejal Türk.
Morska meja na tri načine
Predsednik republike je včeraj prvič kot avtor slovenskega učbenika Temelji mednarodnega prava predstavil tudi svoj pogled na možne oblike razmejitve morja in določanje stika Slovenije z odprtim morjem. Možnosti so tri, je pojasnil. Prva je, da lahko arbitraža določi ožji pas teritorialnega morja za Hrvaško (ne nujno 12 milj), ki bi bil dovolj ozek, da bi Sloveniji omogočili stik z odprtim morjem. Po drugi varianti je mogoče ustvariti dimnik oziroma koridor, podobno kot v sporazumu Drnovšek-Račan, tretja možnost pa je, da se nastali prostor določi kot kondominij. »Vsaka od teh treh temeljnih možnih rešitev je za Slovenijo ugodnejša od sedanjega statusa quo,« meni predsednik republike. Opozicijska nasprotovanja sporazumu pa ocenjuje kot opozicijski instinkt s ciljem, da sedanji vladi ne bi uspelo.
Svojih deset razlogov nasprotovanja arbitražnemu sporazumu so včeraj predstavili tudi v SNS. V stranki Zmaga Jelinčiča trdijo, da arbitražni sporazum pomeni legalizacijo hrvaške zasedbe slovenskega ozemlja.
Iz petkove tiskane izdaje Dela