Boeingov tehnološki demonstrator X-51A WaveRider je v svojem prvem poskusu uspešno prestal najdaljši let s hipersoničnim pogonom v zgodovini, ki je trajal skoraj tri in pol minute s pospeškom petkratne hitrosti zvoka.
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo
Gre za nov pogonski sistem, ki ga Američani razvijajo že vrsto let in kateremu napovedujejo veliko prihodnost - vojaško in civilno. Hipersonični pogon pa ni primeren le za letalstvo, uporabili bi ga lahko tudi kot prvo stopnjo dvostopenjskega vesoljskega prevoznega sistema. Zato ne preseneča, da pri programu sodelujejo ameriško vojaško letalstvo, DARPA (obrambna raziskovalna agencija), NASA, letalsko-vesoljska družba Boeing in seveda Pratt & Whitney Rocketdyne, družba, ki ima velike izkušnje z različnimi pogonskimi sistemi.
Motor vrste scramjet za zgorevanje goriva vsrkava kisik iz ozračja. Tako se približa hitrostim in višinam, ki so značilne za raketne motorje, le da mu za to ni treba tovoriti velikih količin kisika.
Sprva so načrtovali, da bodo letos izvedli štiri poskusne polete programa X-51A, vendar so se zaenkrat omejili na enega, o naslednjih pa se bodo odločali pozneje. Sicer strokovnjaki predvidevajo, da bo ob uspešnem napredovanju programa oziroma razvoju hipersoničnega pogona že okrog leta 2025 lahko prišlo do revolucije na področju nosilnih satelitskih raket, ki bi s tem pogonom sorazmerno hitro, enostavno in poceni v orbito izstreljevale manjša, a izjemno pomembna vesoljska plovila.
Kako poteka poizkusni polet? X-51A, pritrjen na predelani bombnik B-52H, dvignejo na višino približno 15.000 metrov, tam se tehnološki demonstrator loči s pomočjo raketnega motorja na trdno gorivo in doseže višino 18.000 metrov ter 4-kratno hitrost zvoka. Tam odvrže raketni motor in aktivira se scramjet, ki deluje na kovencionalno gorivo JP-7, ki je podobno kerozinu. S tem pogonom se X-51A dvigne na načrtovano višino 30.000 metrov in deluje nekaj minut; omenjajo 300 sekund. Pri tem pospeši do 6,5-kratne hitrosti zvoka oziroma 6440 kilometrov na uro. Prednost novega pogonskega sistema je tudi v tem, da omogoča nadzorovano vračanje na Zemljo. Tako se med drugim izogne tveganjem, ki jih predstavljajo jadralni pristanki vesoljskega raketoplana.
Več v tiskani izdaji Dela.