Črna, Pliberk - Slovenci v pretirani skrbi za varstvo narave večinoma nimamo radi vetrnih elektrarn. Ne svojih ne tujih. Družba Alpswind iz Celovca je ne le avstrijsko, temveč tudi slovensko javnost presenetila z načrtom za gradnjo energetskega parka na Peci. Tam naj bi, če bo dobila dovoljenje, postavila šest vetrnic za proizvodnjo električne energije. V Podjuni so v glavnem navdušeni nad projektom, ki bo sicer še moral skozi zelo strogo avstrijsko naravovarstveno presojo, pri nas, na južni strani Pece in v Mežiški dolini pa ne. Šest vetrnih turbin na Peci bi na leto proizvedlo toliko električne energije, da bi z njo lahko preskrbeli 13.000 hiš v Podjuni.
Energetski park na avstrijski strani Pece bi po podatkih župana Pliberka Štefana Visotschniga stal 26 milijonov evrov. Gre za čisto zaseben projekt, pri katerem dežela Koroška in mestna občina Pliberk neposredno ne sodelujeta. »Ideja se ljudem zdi zanimiva, a pot do njenega udejanjenja bo še dolga. O projektu se bodo morali izreči številni strokovnjaki, kajti območje Pece je zavarovano zaradi vodnih virov, nejasen pa je tudi vpliv vetrnic na živalski svet. Preverjanje umestnosti projekta bo potekalo še vse letošnje leto, sito za presojo pa je zelo gosto. O vsem bo odločila deželna vlada v Celovcu,« je pojasnil župan Pliberka.
V Podjuni, od koder je proti Peci na jugu lep pogled, je javno mnenje energetskemu parku na dobrih 2000 metrov visoki gori v Karavankah v glavnem naklonjeno. Župan Pliberka meni, da več kot dve tretjini tamkajšnjih prebivalcev podpirata ta projekt, čeravno to za njegovo odobritev ne bo odločilno. Najpogostejše vprašanje ljudi iz podnožja Pece, kjer je tudi že uveljavljeno smučišče z gondolo in vlečnicami, pa je, ali bo elektrika, proizvedena v vetrnih elektrarnah, kaj cenejša od tiste iz bližnjih dravskih hidroelektrarn. Pliberčan Walter Prutej, ki je projekt energetskega parka na Peci razvil skupaj z rojakom Jürgenom Jesenkom iz Velikovca, je takšno možnost zavrnil. Dodal pa je, kot so pred kratkim zapisale celovške Novice, da bi elektrika nasploh lahko postala cenejša, ko se bo v njeno proizvodnjo vključilo še več obnovljivih virov energije.
Prve informacije, ki so prišle iz Avstrije, so govorile tudi o tem, da bi ena ali dve vetrni elektrarni stali tudi na slovenski strani Pece. Toda v Pliberku to odločno zanikajo. Vseh vetrnih turbin na Peci naj bi bilo šest, ena pa bi stala na zadnji postaji gondole, da bi si jo lahko ogledovali tudi turisti, druge bi bile višje na gori.
Vesti o vetrnicah na vrhu Pece so prišle sprva na ušesa županov in potem že kar lepemu številu ljudi v Mežiški dolini, južno od mejne gore Pece. Župan Črne Janez Švab je o projektu za energetski park na Peci dejal: »Težko najdem dobre lastnosti tega projekta - razen ekonomskega učinka, kratkotrajne atrakcije in morebitne vgradnje tudi nekaterih naših materialov. Na Peci je že ena velika ekološka rana, to je smučišče. Menim, da bi v obeh državah, v Avstriji in Sloveniji, morali predvsem strokovnjaki temeljito premisliti o tem, ali naj bi gori zadali še eno rano.«
Podoben je tudi odmev iz Mežice. Župan Dušan Krebel, ki predseduje delovni skupnosti Dežela pod Peco/Petzenland, je napovedal, da bo uvrstil razpravo o načrtovanih vetrnih turbinah na Peci na dnevni red prvega srečanja županov devetih avstrijskih in slovenskih občin. Sam zastopa stališče, da bi se morali državi dogovoriti za morebitne posege v naravo na območjih, kakršno je med državi razdeljena Peca. Predvsem pa bi tudi v Sloveniji morali pravi čas vedeti, kaj pripravljajo severni sosedje na gori kralja Matjaža.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela